Vikoli - User contributions [vp]

Mahnovting

2025-05-09T23:26:29Z

Nyanlahotep: MAHA NEO

'''Mahnovting'''

{{Shirenabaksu lant
| namae = Mahnovting
| namai_ine_glossa = Махновщина
| lantnamai_glossa = Mange glossa, men akoteraz Ukrajinossa os Russossa
| flakka = File:Black_flag.svg
}}

Jaa Vidžin

2024-08-20T21:07:27Z

Nyanlahotep: jaa vidžin!!!

{{Vimi|Jaa Vidžin|Oskars|2024 t.|Viossa au paš f'sore|Jaa Vidžin,
Ktoba f'vi ne šinu,
Helena lant au!

Mange vidžin,
Her, doko hanu aldžin
Aldžin, ka kaku!

Hanu, hanu, du vidžin,
Kaku, kaku, peršunn!

Nildžin deki vras glossa f'vi,
Vi krig jing au! (x2)

Im'da laki peršunn hanu glossa,
Glossa helena f'vi!

Koske šinu peršunn,
Glossa f'vi ne mit vi šinu!
Glossa vona sovne!

Vi tasa al džong rioho,
Hur berka'ik stur,

Da laki hnopit, boz'džin,
Ekso lant fu sore! (x2)}}

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-21T01:18:26Z

Nyanlahotep: plusbra riso

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto lehti bruk MSA.}}

'''Kirain f'Russossa reformadanjena''' na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

== 18s-tošihjaku reforma ==
[[Zeting:Русский гражданский шрифт 1707.svg|мини|261x261pks|1s fal f'Koine Kirain f'Pjotr I]]
Wakawuu Russossa kirain hadži hardan neo fal koske Pjotr I (jeb Pjotr Bradžin) mahadan "''koine kirain''" reforma f'kirain inne 1708 t. Reforma naidan mono par kirain, men

* Ѧ bli Я (ja)
* Ѯ (ksi), Ѱ (psi), Ѡ (omega) au falkirain (uten '''й''' /j/) kestedanjena
* ''Arabijossa lasku'' brukjena ima doko Kirillik lasku brukdanjena

Afto 1s tyd koske dan čigau mellan Russossa au Viere Slavonikossa kakutropos. Inne 18s-tošihjaku, kakutropos f'Russossa bli plussimper na kaku, rjoho inne praksis au miepie, gruun Mihajil Lomonosov au Vasilij Trediakovskij, dare mahadan bra miepie par kakutropos au širutropos.

== 19s-tošihjaku reforma ==

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-21T01:13:31Z

Nyanlahotep: pew

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto lehti bruk MSA.}}

'''Kirain f'Russossa reformadanjena''' na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

== 18s-tošihjaku reforma ==
[[Zeting:Russian alphabet (marks by Peter I), page 5.gif|мини|250x250pks|Pjotr I reforma kirain bruk štift f'sore]]
Wakawuu Russossa kirain hadži hardan neo fal koske Pjotr I (jeb Pjotr Bradžin) mahadan "''koine kirain''" reforma f'kirain inne 1708 t. Reforma naidan mono par kirain, men

* Ѧ bli Я (ja)
* Ѯ (ksi), Ѱ (psi), Ѡ (omega) au falkirain (uten '''й''' /j/) kestedanjena
* ''Arabijossa lasku'' brukjena ima doko Kirillik lasku brukdanjena

Afto 1s tyd koske dan čigau mellan Russossa au Viere Slavonikossa kakutropos. Inne 18s-tošihjaku, kakutropos f'Russossa bli plussimper na kaku, rjoho inne praksis au miepie, gruun Mihajil Lomonosov au Vasilij Trediakovskij, dare mahadan bra miepie par kakutropos au širutropos.

== 19s-tošihjaku reforma ==

Brukdjin:Nyanlahotep

2024-07-21T01:11:34Z

Nyanlahotep: plus

== '''''Cuj sebia''''' ==
Ja ałdžyn. Un hajssu Oskars aŭ un gustu glossy, vać, spyły, aŭ ałtyn cuj [[Sovjet Klani]]!

Ima, un isku mahać nejovy tro, bitte vent!

== tropos fun ==

=== Samy ===
{| class="wikitable"
|+
!
! colspan="2" |lepasam
! colspan="2" |alviosam
! rowspan="2" |furakruša
! colspan="2" |hinusam
|-
!
!uten pal.
!myt pal.
!uten pal.
!myt pal.
!uten pal.
!myt pal.
|-
|hanasam
|m
|mʲ
|n
|nʲ
|
|ŋ
|
|-
|bamba
|p b
|pʲ bʲ
|t d
|
|
|k g
|kʲ gʲ
|-
|bambafeno
|
|
|ts dz
|tsʲ dzʲ
|tʂ dʐ
|
|
|-
|feno
|f v
|fʲ vʲ
|s z
|sʲ zʲ
|ʂ ʐ
|x
|xʲ
|-
|akote
|w
|
|l
|lʲ
|
|j
|
|-
|razkiva
|
|
|r
|
|
|
|
|}

{| class="wikitable"
|+
!
!furasam
!hinusam
|-
|oba
|i
|u
|-
|mellan
|ɛ
|ɔ
|-
|unna
| colspan="2" |a
|}
=== Alfakrun ===
{| class="wikitable"
|+
! colspan="33" |Alfakrun
|-
|Kirain
|a
|b
|c
|ć
|č
|d
|e
|f
|g
|h
|i
|j
|k
|l
|ł
|m
|n
|ń
|o
|p
|r
|s
|ś
|š
|t
|u
|ŭ
|v
|y
|z
|ź
|ž
|-
|MSA
|a
|b
|ts
|tsʲ
|tʂ
|d
|ɛ
|f
|g
|x
|i
|j
|k
|lʲ
|l
|m
|n
|nʲ
|ɔ
|p
|r
|s
|sʲ
|ʂ
|t
|u
|w
|v
|ɪ~ɨ
|z
|zʲ
|ʐ
|-
! colspan="33" |Plusija zamy
|-
|Kirain
|bi
|di
|fi
|gi
|hi
|ki
|mi
|pi
|vi
|dz
|dź
|dž
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|MSA
|bʲ
|dʲ
|fʲ
|gʲ
|hʲ
|kʲ
|mʲ
|pʲ
|vʲ
|dz
|dzʲ
|dʐ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Parjat ===
{| class="wikitable"
|+surko
!surko
!ima
!dan
!mirai
!kara
|-
|1s ejntyn
| rowspan="3" | -u, -ju, -iu
| rowspan="3" | -'''V'''donu
| rowspan="3" | -'''V'''miru
|un
|-
|2s ejntyn
| rowspan="2" |du
|-
|3s ejntyn
|-
|1s matyn
| -'''V'''v
| -'''V'''dańev
| -'''V'''miriev
|vi
|-
|2s matyn
| -'''V'''k
| -'''V'''danok
| -'''V'''mirok
|dok
|-
|3s matyn
| -'''V'''j
| -'''V'''danej
| -'''V'''mirej
|hej
|}

== Łeti un ergodonu ==
[[Sovjet Klani]]

[[Reforma f'Kirain f'Russossa]]

[[Internatsijonal]]

[[Glossa]]

[[Slavikossa]]

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-20T21:15:10Z

Nyanlahotep: plus

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto lehti bruk MSA.}}

'''Kirain f'Russossa reformadanjena''' na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

== 18s-tošihjaku reforma ==
[[Zeting:Russian alphabet (marks by Peter I), page 5.gif|мини|250x250pks|Pjotr I reforma kirain bruk štift f'sore]]
Wakawuu Russossa kirain hadži hardan neo fal koske Pjotr I (jeb Pjotr Bradžin) mahadan "''koine kirain''" reforma f'kirain inne 1708 t. Reforma naidan mono par kirain, men Ѧ bli Я (ja), Ѯ, Ѱ, Ѡ au falkirain (uten '''й''' /j/) kestedanjena au ''Arabijossa lasku'' brukjena ima doko Kirillik lasku brukdanjena. Afto 1s tyd koske dan čigau mellan Russossa au Viere Slavonikossa kakutropos. Inne 18s-tošihjaku, kakutropos f'Russossa bli plussimper na kaku, rjoho inne praksis au miepie, gruun Mihajil Lomonosov au Vasilij Trediakovskij, dare mahadan bra miepie par kakutropos au širutropos.

== 19s-tošihjaku reforma ==

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-20T21:12:33Z

Nyanlahotep: 18s tošihjaku reforma owariii

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto lehti bruk MSA.}}

'''Kirain f'Russossa reformadanjena''' na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

== 18s-tošihjaku reforma ==
Wakawuu Russossa kirain hadži hardan neo fal koske Pjotr I (jeb Pjotr Bradžin) mahadan "''koine kirain''" reforma f'kirain inne 1708 t. Reforma naidan mono par kirain, men Ѧ bli Я (ja), Ѯ, Ѱ, Ѡ au falkirain (uten '''й''' /j/) kestedanjena au ''Arabijossa lasku'' brukjena ima doko Kirillik lasku brukdanjena. Afto 1s tyd koske dan čigau mellan Russossa au Viere Slavonikossa kakutropos. Inne 18s-tošihjaku, kakutropos f'Russossa bli plussimper na kaku, rjoho inne praksis au miepie, gruun Mihajil Lomonosov au Vasilij Trediakovskij, dare mahadan bra miepie par kakutropos au širutropos.

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-20T21:04:59Z

Nyanlahotep:

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto leti bruk MSA.}}

'''Kirain f'Russossa reformadanjena''' na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

== 18s-tošihjaku reforma ==
Wakawuu Russossa kirain hadži hardan neo fal koske Pjotr I (jeb Pjotr Bradžin) mahadan "''koine kirain''" reforma f'kirain inne 1708 t. Reforma naidan mono par kirain, men Ѧ bli Я (ja), Ѯ, Ѱ, Ѡ au falkirain (uten '''й''' /j/) kestedanjena au ''Arabijossa lasku'' brukjena ima doko Kirillik lasku brukdanjena. Afto 1s tyd koske dan čigau mellan Russossa au Viere Slavonikossa.

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-20T20:48:36Z

Nyanlahotep: 1s reformadai

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto leti bruk MSA.}}

Kirain f'Russossa reformadanjena na gvirtro au naigvirtro inne danvimi. Mange vikti reforma mahadanjena mellan bi 18s pu 20s tošihjaku.

== Gamel reforma ==
Gamel Est Slavikossa brukdan Kirillikirain usp 10s tošihjaku. Dan nai čigau f'kaku au f'hanu glossa men peršunn brukdan Sud Slavikossa kakutropos. Koske Russossa rufnedan, mange kirain, lyk Jus (Ѫ, Ѭ, Ѧ, Ѩ) hiedas kestedanjena karaa au ekso kirajn inne rjoho vieri au naivieri na mirai tošihjaku.

Koske neo Russno lant inne 15s au 16s tošihjaku, hej trengdan na maha neo au mellan tropos par kaku Russossa. Mirai maha Moskvano kakutropos f'Russossa, hej hadžidan na maha neo kakutropos f'Russossa mit miepie, ka hur na kaku au hanu mit au mellan anderperšunn.

Sovjet Klani

2024-07-19T23:08:16Z

Nyanlahotep: plus

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "[[Internatsijonal]]" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan [[Reforma f'Kirain f'Russossa|Sovjet Reforma f'Kirain f'Russossa]] au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.

Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.

Internatsijonal

2024-07-19T23:07:40Z

Nyanlahotep: vent par mirai

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-19T22:11:40Z

Nyanlahotep: širubaksa

{{Shirenabaksu|Se da!|Afto leti har MSA.}}

Kirain f'Russossa reformadanjena na gvirtro au naigvirtro

Sovjet Klani

2024-07-19T21:55:21Z

Nyanlahotep: leti

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan ''[[Reforma f'Kirain f'Russossa|Sovjet Reforma f'Kirain f'Russossa]]'' au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.

Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.

Reforma f'Kirain f'Russossa

2024-07-19T21:54:34Z

Nyanlahotep: neo leti

Kirain f'Russossa reformadanjena na gvirtro au naigvirtro

Sovjet Lantklaani

2024-07-19T21:48:54Z

Nyanlahotep: Changed redirect target from Soviet Klani to Sovjet Klani

#REDIRECT [[Sovjet Klani]]

Sovjet Lantklaani

2024-07-19T21:48:38Z

Nyanlahotep: Redirected page to Soviet Klani

#REDIRECT [[Soviet_Klani]]

Brukdjin:Nyanlahotep

2024-07-19T21:43:42Z

Nyanlahotep: /* Cuj sebia */

== '''''Cuj sebia''''' ==
Ja ałdžyn. Un hajssu Oskars aŭ un gustu glossy, vać, spyły, aŭ ałtyn cuj [[Sovjet Klani]]!

Ima, un isku mahać nejovy tro, bitte vent!

== tropos fun ==

=== Samy ===
{| class="wikitable"
|+
!
! colspan="2" |lepasam
! colspan="2" |alviosam
! rowspan="2" |furakruša
! colspan="2" |hinusam
|-
!
!uten pal.
!myt pal.
!uten pal.
!myt pal.
!uten pal.
!myt pal.
|-
|hanasam
|m
|mʲ
|n
|nʲ
|
|ŋ
|
|-
|bamba
|p b
|pʲ bʲ
|t d
|
|
|k g
|kʲ gʲ
|-
|bambafeno
|
|
|ts dz
|tsʲ dzʲ
|tʂ dʐ
|
|
|-
|feno
|f v
|fʲ vʲ
|s z
|sʲ zʲ
|ʂ ʐ
|x
|xʲ
|-
|akote
|w
|
|l
|lʲ
|
|j
|
|-
|razkiva
|
|
|r
|
|
|
|
|}

{| class="wikitable"
|+
!
!furasam
!hinusam
|-
|oba
|i
|u
|-
|mellan
|ɛ
|ɔ
|-
|unna
| colspan="2" |a
|}
=== Alfakrun ===
{| class="wikitable"
|+
! colspan="33" |Alfakrun
|-
|Kirain
|a
|b
|c
|ć
|č
|d
|e
|f
|g
|h
|i
|j
|k
|l
|ł
|m
|n
|ń
|o
|p
|r
|s
|ś
|š
|t
|u
|ŭ
|v
|y
|z
|ź
|ž
|-
|MSA
|a
|b
|ts
|tsʲ
|tʂ
|d
|ɛ
|f
|g
|x
|i
|j
|k
|lʲ
|l
|m
|n
|nʲ
|ɔ
|p
|r
|s
|sʲ
|ʂ
|t
|u
|w
|v
|ɪ~ɨ
|z
|zʲ
|ʐ
|-
! colspan="33" |Plusija zamy
|-
|Kirain
|bi
|di
|fi
|gi
|hi
|ki
|mi
|pi
|vi
|dz
|dź
|dž
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|MSA
|bʲ
|dʲ
|fʲ
|gʲ
|hʲ
|kʲ
|mʲ
|pʲ
|vʲ
|dz
|dzʲ
|dʐ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Mahaklartin ===
{| class="wikitable"
|+surko
!surko
!ovari
!kara
|-
|1s ejntyn
| rowspan="3" | -u, -ju, -iu
|un
|-
|2s ejntyn
| rowspan="2" |du
|-
|3s ejntyn
|-
|1s matyn
| -'''V'''v
|vi
|-
|2s matyn
| -'''V'''k
|dok
|-
|3s matyn
| -'''V'''j
|hej
|}

Sovjet Klani

2024-07-19T21:42:20Z

Nyanlahotep: reforma

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan ''Sovjet Reforma f'Kirain f'Russossa'' au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.

Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.

Sovjet Klani

2024-07-19T21:23:04Z

Nyanlahotep: reforma

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan ''Sovjet Reforma f'Russossa Kirain'' au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.

Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.

Sovjet Klani

2024-07-19T20:47:03Z

Nyanlahotep: da gulag škoj

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.

Sovjet Klani

2024-07-19T20:42:52Z

Nyanlahotep: s

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t. mit Dangamel Russossa Kirain'']]
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.

Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan gelt

Sovjet Klani

2024-07-19T19:57:31Z

Nyanlahotep: reforma plus

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSSKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''
[[Zeting:Flag of Russia (1918).svg|мини|''Flakka fu Russno SSKL inne 1918 t.'']]
Roš Atsior mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" au afto neo au koineharpra Rosslant.

Sovjet Klani

2024-07-19T01:20:36Z

Nyanlahotep: /* Danvimi */ blin

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
Men, Lenin mahadan waruidan ruuru awen, lyk:

* ''Roš Atsior'', koske ''Čeka'' maha paš "pinuno" jeb ''Čeka vras paš li hej hanu warui ting tsuj Kunik''

Roš Atsior mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne

Sovjet Klani

2024-07-19T00:58:54Z

Nyanlahotep: /* Danvimi */

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

=== Danvimi ===
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
*

Sovjet Klani

2024-07-19T00:57:20Z

Nyanlahotep: jo e

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

== Danvimi ==
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|216x216px|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Kuniklani f'Lenin dan mange bra ruuru au ting, łyk:

* Untegelt au koine škola
* Untegelt au koine zdrovaplas
* Sama ruuru par mies au onna
*

Sovjet Klani

2024-07-19T00:33:46Z

Nyanlahotep: Neo frazdai

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koineharpra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koineharpra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koineharpra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koineharpra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

== Danvimi ==
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|281x281pks|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ruuru f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebja (li nai Russossa)
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au huomihardžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|200x200pks|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.

Sovjet Klani

2024-07-19T00:25:04Z

Nyanlahotep:

Sovjet Klani

2024-07-19T00:13:33Z

Nyanlahotep: neo vaa

Sovjet Klani

2024-07-19T00:00:40Z

Nyanlahotep:

Sovjet Klani

2024-07-18T21:50:31Z

Nyanlahotep: d

Sovjet Klani

2024-07-18T21:29:45Z

Nyanlahotep: /* Danvimi */ plus š

Sovjet Klani

2024-07-18T20:19:27Z

Nyanlahotep: /* Danvimi */

Sovjet Klani

2024-07-18T04:23:15Z

Nyanlahotep: danvimi plus

Sovjet Klani

2024-07-18T02:35:17Z

Nyanlahotep: plus

Sovjet Klani

2024-07-18T02:34:39Z

Nyanlahotep: reform'd

Sovjet Klani

2024-07-18T02:32:47Z

Nyanlahotep: blin 4

Sovjet Klani

2024-07-18T02:29:31Z

Nyanlahotep: bra ktoby

Sovjet Klani

2024-07-18T02:00:53Z

Nyanlahotep: mahadan "har"

Sovjet Klani

2024-07-18T01:58:49Z

Nyanlahotep: lyk -> no

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koinepra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koinepra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rossno Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koinepra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koinepra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rossno (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

== Danvimi ==
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|281x281pks|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ižo f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebia
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rossno Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au poldžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koinedaipra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij''. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin dua ''jinkrigno koinepra'' ižo miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig.

Sovjet Klani

2024-07-18T01:56:53Z

Nyanlahotep: tropos -> pra

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koinepra Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskvapolis
| pashatai = 286.730.819 t. (b. 1989)
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koinepra Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rosslyk Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koinepra Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koinepra lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rosslyk (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

== Danvimi ==
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|281x281pks|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ižo f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebia
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rosslyk Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au poldžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas
* Mange peršunn dekidannai lejsa

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rosslyk Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koinedaipra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rosslyk Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russlyk Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij''. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin dua ''jinkriglyk koinepra'' ižo miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig.

Sovjet Klani

2024-07-17T23:54:07Z

Nyanlahotep: te

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koinetropos Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskva
| pashatai = 286,730,819
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koinetropos Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rosslyk Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koinetropos Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koinetropos lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t. men dantyd vu Sovjet Klani, dan ''Rosslyk (naialtyd) Lant'' ka jamdan gruun ''Hobittmuai Jinkrig'' inne sama toši.

== Danvimi ==
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|281x281pks|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
Hadži Sovjet Klani gruun ižo f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
* Du dekinai hanu glossa sebia
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rosslyk Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au poldžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburg'' (haissajena ''Petrograd'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburg" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rosslyk Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au ižotroposklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koinedaitropos'' au ''Markstropos''. Vintua sore inne Simbirsk, Rosslyk Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russlyk Koine Pašhanutropos Ergo Klani''' (RKPEK) mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij''. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik.

''ERGOERGOERGOERGOERGO''

Sovjet Klani

2024-07-17T23:38:10Z

Nyanlahotep: blin 3

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koinetropos Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskva
| pashatai = 286,730,819
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koinetropos Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan ''viapoldai'' lant ka jamdan inne ''Eurasijapol'' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske ''Rosslyk Kuniklant'' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koinetropos Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).

Sovjet Klani dan 1s koinetropos lant inne welt. Lesteširu peršunn karaa Sovjet Klani je ''Josif Stalin'' (2s Kunik) au ''Vladimir Lenin'' (1s Kunik). Sovjet Klani hadžidan mit ''Biramuai Jinkrig'' inne 1917 t.

== Danvimi ==
Hadži Sovjet Klani gruun ižo f'''Kunik Nikolai II'' ka dan waruidan par peršunn, totoba:
[[Zeting:Mikola II (cropped)-2.jpg|мини|281x281pks|Kunik Nikolai II, 1912 t.]]
* Du dekinai hanu glossa sebia
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rosslyk Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au poldžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburg'' (haissajena ''Petrograd'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburg" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rosslyk Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au ižotroposklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koinedaitropos'' au ''Markstropos''. Vintua sore inne Simbirsk, Rosslyk Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russlyk Koine Pašhanutropos Ergo Klani''' (RKPEK) mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij''. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik.

Sovjet Klani

2024-07-17T22:28:51Z

Nyanlahotep: klani au plus danvimi

{{Shirenabaksu lant
| namae = Klani vu Sovjet Koinetropos Lant
| namai_ine_glossa = Союз Советских Социалистических Республик
| kawarikirajn = Sojuz Sovjetskih Socialističeskih Respublik
| fraz = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
| lid = Lant Lid vu KSKL
| lantnamai_glossa = Russossa
| atamapolis = Moskva
| pashatai = 286,730,819
| gelt = Sovjet Gelt
| flakka = File:Flag_of_the_Soviet_Union.svg
}}

'''Klani vu Sovjet Koinetropos Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan '''viapoldai''' lant ka jamdan inne '''Eurasijapol''' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Koske '''Rosslyk Kuniklant''' owari, Sovjet Klani mahadan Sovjet Koinetropos Lant (SKL) na 15 lant, Rosslant (RSFKL), Latvilant (LaKSL), Lietuvalant (LiKSL), Eestilant (EKSL), Belaruslant (BKSL), Ukrajinlant (UKSL), Moldodavlant (MKSL), Sakartlant (SKSL), Hajastanilant (HKSL), Azerbajšanlant (AKSL), Kazakstanlant (KaKSL), Ozbekistonlant (OKSL), Turkmenistanlant (TurKSL), Todžikistonlant (ToKSL) au Kyrgyzstanlant (KyKSL).
[[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]
Hadži Sovjet Klani gruun ižo f''''Kunik Nikolas II''' ka dan waruidan par peršunn, totoba:

* Du dekinai hanu glossa sebia
* Du dekinai hanu warui ting tsuj Kunik os Lant (Rosslyk Kuniklant)
* Hanu mono Russossa
* Al peršunn je lat au poldžin har peršunn
* Al peršunn dekinai škoi made škola, li ergodžin os agrodžin
* Al peršunn ergo inne warui plas

Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, '''St. Petersburg''' (haissajena '''Petrograd''' na afto tyd, gruun Kunik Nikolas miettadan ka "St. Petersburg" samdanjena plusdai Doitšossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rosslyk Kuniklant au vras Kunik Nikolas II. Apaar peršunn au ižotroposklani, totoba '''Koine Jinkrig Klani''' ('''KJ''') ka jitdan bamba.

'''Vladimir Iljitš Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljitš Uljanov'') dan Russdžin Koinedaitropos au Markstropos. Vintua sore inne Simbirsk, Rosslyk Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russlyk Koine Pašhanutropos Ergo Klani''' ('''RKPEK''') mit '''Josif Stalin''' au '''Lev Trotskij'''. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik.

Sovjet Klani

2024-07-17T21:42:19Z

Nyanlahotep: klani

Sovjet Klani

2024-07-17T20:47:17Z

Nyanlahotep: plus lant

Sovjet Klani

2024-07-17T20:29:07Z

Nyanlahotep: blin

Sovjet Klani

2024-07-17T20:27:29Z

Nyanlahotep:

'''Klani vu Sovjet Koinetropos Lant''' ('''KSKL'''), jeb '''Sovjet Klani''', dan '''viapoldai''' lant ka jamdan inne '''Eurasijapol''' bi 1922 t. pu 1991 t. Dan lestestuur lant na stuur.

Sovjet Klani

2024-07-17T20:24:34Z

Nyanlahotep: sovjet klani

Glossa

2024-07-17T19:34:32Z

Nyanlahotep: /* Tatoba par fal f'hanu */

[[Zeting:Xerxes Cuneiform Van.JPG|мини|Triglossa Kunejuform fuina inne Van Kalesi, Turklant.|235x235pks]]'''Glossa''' je fal f'hanu ka peršunn deki bruk na hanu mit tšigau peršunn. Glossa deki kaku, hanu mit kutši, hanu mit hant auau. Glossa har mange kotoba ka deki har mange imi.

Peršunn mietta ka jam usp 5000 ~ 7000 glossa inne velt, men 70% na glossa mono har minus 100,000 hanudžin.

Kunejuform je 1s ''širu'' tatoba na alfakrun, ka širu. Afto brukdan bi '''Bakurtoši''' pu hadži na '''Imatoši'''<ref>[https://lrc.la.utexas.edu/eieol/hitol/10 "Hittite Online" karaa Sara E. Kimball; Jonathan Slokum]</ref> na šrift mange glossa vu '''Gamel Est'''<ref>''[https://scholarlypublications.universiteitleiden.nl/handle/1887/16107 Descriptive Grammar of Sumerian karaa Jagersma, Abraham Hendrik, 2010 t.]''</ref>. Haissa "Kunejuform" gruun al fal sejena lyk tel ('''Latinossa''': ''[[wikt:cuneus#Latin|Cuneus]])'' ka maha hanušrift f'hei.

== Tatoba par fal f'hanu ==
{|
|+
|[[Zeting:Braille closeup.jpg|мини|286x286pks|'''Punkthanu''', lesajena mit hant v'du au kaku mit punkt]]
|[[Zeting:Tepantitla mural, Ballplayer A (Daquella manera).jpg|мини|234x234pks|Vaa inne '''Teotihuakan''', Meksikolant (b. 2s tošihjaku) ka mahase peršunn mit lehti karaa kutši f'sore, ka imi hanu.|mellan]]
|[[Zeting:Girls learning sign language.jpg|mellan|мини|234x234pks|Lapsi bruk Amerikossa hantossa]]
|}
[[Hjerneklaani:Glossa]]

Glossa

2024-07-17T19:32:31Z

Nyanlahotep: s

[[Zeting:Xerxes Cuneiform Van.JPG|мини|Triglossa Kunejuform fuina inne Van Kalesi, Turklant.|235x235pks]]'''Glossa''' je fal f'hanu ka peršunn deki bruk na hanu mit tšigau peršunn. Glossa deki kaku, hanu mit kutši, hanu mit hant auau. Glossa har mange kotoba ka deki har mange imi.

Peršunn mietta ka jam usp 5000 ~ 7000 glossa inne velt, men 70% na glossa mono har minus 100,000 hanudžin.

Kunejuform je 1s ''širu'' tatoba na alfakrun, ka širu. Afto brukdan bi '''Bakurtoši''' pu hadži na '''Imatoši'''<ref>[https://lrc.la.utexas.edu/eieol/hitol/10 "Hittite Online" karaa Sara E. Kimball; Jonathan Slokum]</ref> na šrift mange glossa vu '''Gamel Est'''<ref>''[https://scholarlypublications.universiteitleiden.nl/handle/1887/16107 Descriptive Grammar of Sumerian karaa Jagersma, Abraham Hendrik, 2010 t.]''</ref>. Haissa "Kunejuform" gruun al fal sejena lyk tel ('''Latinossa''': ''[[wikt:cuneus#Latin|Cuneus]])'' ka maha hanušrift f'hei.

== Tatoba par fal f'hanu ==
{|
|+
|[[Zeting:Braille closeup.jpg|мини|286x286pks|'''Punkthanu''', lesajena mit hant v'du]]
|[[Zeting:Tepantitla mural, Ballplayer A (Daquella manera).jpg|мини|234x234pks|Vaa inne '''Teotihuakan''', Meksikolant (b. 2s tošihjaku) ka mahase peršunn mit lehti karaa kutši f'sore, ka imi hanu.|mellan]]
|[[Zeting:Girls learning sign language.jpg|mellan|мини|234x234pks|Lapsi bruk Amerikossa hantossa]]
|}
[[Hjerneklaani:Glossa]]