Sundorzma

sundorflacca

Sundorzma, os plusformale sundorfeeri, e jaanərupnevaz ce taicnajena na isjaica mit mjeblogena, glossarupnena, mitfestana, au obaaistjazma os unaaistjazma, au jamenana rassrutropos, rasbengzma, au erduasruna.

Sundor harti tjang cjoomica, obasjuutjuuti, os mjetti plusrara na andərdjin. Ce ostat ersamazma maangə vihti na sundor, sit caƿarifsjazma ti isjaica na sore; zipcƿan sjcivti pr avana obaburjajena mit aistjaciva. Harti isjaica na jeƿaald ugoci, na þaten tatoeba, hanuna, obaogoementizma os decinaizma. Mefesta e gzjincnaiciti, iceotsciti na sore. Abrusti mitfestana taicna, smac, os ymbvaz, ce naþaten nasiijena na samoddjin, lic caofal, au harti isjaica mit sjaməciiq cocoro, sit jeƿaaldcitinai coi ogoezma, os har ngomo hanutropos. Sjaharza aƿen maangəras na sundordjin. Dosja, na al, grun feerivaz, taicnajena matjgautjgaumente tont djin.

Sundor enai bjiurci os ƿatoaiim. Maangə sundor, talrjet fu sundor, au bistrarupne ransacca hanu ce sundor e məciiqna fu jaanəexozma prosta, men sundorzma tacaƿen decinaizma. Sundorzma musreformajenanai au reformajenacinai, men mus caƿajena na ce je tjgauzma na jaanə.

Kotoba per sundornaidźin, paś med hjerne ka nai dvaima naćigau, je « samod ».

aistjazma

sjcivna

rœœa paracorsono

Sjaaistjaciva e rassrutropos mit ugoci, zan, ososos, ce þaten mazipcƿan na sundor, pr mahpanpi au avana unƿeinanenit exo aistjaciva. Sjcivti na rœœana, seena, hœana, coi, netopaaistja, njoina, ososos. Rœœana þaten treha e macoine fal fu sjcivna, men jam andər tatoeba.

aistjaisjaica

Aistjaisjaica na sundor e haaste mahclaar made samod, grun aft e na matjang atai.

Stuur tel fu sundordjin har maangə hosoi namtropos grun þaten aistjaisjaica, ce ti na pol fu treha, smac, njoi, fal, rœyt hatja, ososos. Hei mri caƿari namtropos.

toohentna

Li sundor obasaatena, har isjaica mit visel mjetna, cocoro, ososos, ce baici laazəna jocatai netopajeƿaald. Toohentna jamnai gi, grun svaar obaaistjaciva mono.