Difference between revisions of "Brukdjin:Omar"

Vikoli kara
Jump to navigation Jump to search
No edit summary
ć (→‎Álphakrunn: nasi <y>)
Line 166: Line 166:
| || ||ç
| || ||ç
|
|
| || ||x<sup>[7]</sup>
| || ʝ||x<sup>[7]</sup>
|
|
| ||ɣ||(χ)||ʁ<sup>[8]</sup>||h||
| ||ɣ||(χ)||ʁ<sup>[8]</sup>||h||
Line 683: Line 683:
|-
|-
!'''Ww'''
!'''Ww'''
! colspan="2" |'''Zz'''
! colspan="2" |Yy
! colspan="2" |'''ẞß'''
! colspan="2" |Zz
!
!'''ẞß'''
|-
|-
|/w/
|/w/
| colspan="2" |/ʝ/
| colspan="2" |/z~s/
| colspan="2" |/z~s/
| colspan="2" |/s/
|/s/
|
|}
|}



Revision as of 21:02, 15 f’Ergomuai 2022

J'aldzhinn! Namáj ph'unn Khautshidzhinn (/'xaw.t͡ɕi.d͡ʑin/, mellanossaː Hauchidjin ), Vintúadag ph'unn, Dag koske phinadann'n Vjossaserva, 27s Juulmuaj ph'2020 Toshi. Sadadann'n Vjossadzhinn Namájnen na 22s Usomuaj ph'2021 Toshi. Ergodann'n na mange Prajéktnen au Prajéktdaj kesch'afto Tid, na glavna jamm Kotoli vjossiñe Tumblr Rißkoli au Wordpress Rißkoli, jokjheu Spörhlekhti tsuj Haneu- au Kjhakeutrotshigazma, au Paperi tsuj Govór kjhakena vjossiñe hajßena Ajnn Hschphulna Bides Njugovór.

Na samalikk manderdzhinn, phinadann'n afto tjholdaj Plaßnen hajßena VDS (Vjossa Dißkordserva), grunn sedann'n Zerriso Janmisalidzhina au mjettadann'n ka makjhjomitinzsche au Khautshjazmakokoro bïstra rupnechtelladann n'unn. Govór ph'unn hiras wiras blidann plus au plus haßte, grunn ander Glossa ka shirena n'unn. Matid iskati'n tatseu na pravda Haneutro ph'Rañaglossa ph'Koto os simper grunn Aßmi, na Tato koske Koto nihonossalikk hörhena os Dojtschossa hörena, hatá li pravdanajti. Imma, Govór ph'unn har phanmange Kjhirájnklaani au aper Kotara Iskjelantgovór kará, grunn gozardann'n matid der koske Vilant tscherena na letste Tell ph'2021 Toshi au Hazhi ph'2022.

Khautshidzhinn

Хаўчьиџьин خوچجن

Dißkord Zekau

Dißkord Zekau

Helnamáj
Khautshinjuwurüsjzschtsjzschidzhinn
MZA
/xaw.t͡ɕi.nju.wur.yːʂ.ʈ͡ʂi.d͡ʑin/
Vintúadag
27s Juulmuaj 2020
Vonaplass
  • Iskjelant A
  • Vilant
  • Webostan
  • Meschikolant
Glossa
  • Ißpañossa
  • Anglossa
  • Vjossa
  • Dusossa
  • Plus ander


Haneutro

Ñ'afto Medzamtumám jamm aper Kolumnara med Koto hobbitena n'ajnn Kjhirájn. Immi ph'afto Kjhirájn mahaklar tsatajn Haneuphall ph'tuo Medzamm:

  • U: unkoj, Medzamm hanena ütyn Koj.
  • K: kojlikk, Medzamm hanena mitt Koj.
  • L: luphtlikk, plus Lupht skekso Keutshi kará koske haneu afto, aperlikk Bambanen na Vint.
  • J: jitlikk, Zamm bïßtra jittena Keutshi kará, Zamm dekti maugój os puanlikk.
  • Ń: ńańilikk, os glossafeurakrüschalikk.

Her dekti sejena all Zamm ka phinena n'unn koske haneu'n. Jokjheu ph'hej gvirzamti au ander mono chjernezamti. Tuo Zamm ka mellan Bengakjhirájn jamena () mahase k'afto Zamm mono jamm na gvir Hanaseuna, grunn Zamrurru ka rupnena na Schiknu osos. All andra Zamm ka janáj mellan Bengakjhirájn pravda chjernezamti au jati tsatajn Tropos per kjhakeu hej, mitt tolka Kjhirájn os kjhirájnklaanjol.

Medzamtumám
Nilepa Lepa

Hammas

Hammas Alvjól Alvjólhina Glossafeura

Krüscha

Alvjól

Krüscha

Glossahina

Krüscha

Glossanen

Gorla

U L J K Ń U K U K U L J K Ń U L J K U L

J

K U L J K U L J K U K U K
Hana m (ɱ) (n̪) n[1] ɲ ŋ
Bamba p b[2] t[3] d[4] k ɡ[5] ʔ
Tsisch Phendo s[6] z ʃ ʒ ʂ ʐ ɕ ʑ
Tsischnaj Phendo ɸ β f v θ ð ç ʝ x[7] ɣ (χ) ʁ[8] h
Bamphendo t͡s t͡sʰ t͡sʼ d͡z t͡ʃ

t͡ʃʰ

t͡ʃʼ d͡ʒ ʈ͡ʂ ʈ͡ʂʰ ʈ͡ʂʼ ɖ͡ʐ t͡ɕ t͡ɕʰ t͡ɕʼ d͡ʑ

Phlanka

l ɫ
Sjanen (β̞) w

(ð̞)

j (ɣ̞)
Schlag ɾ[9]

Razkiva

r (ʀ)
Qikk |

Zamrurru

[1] Chjernezamm /n/ dekti hanena na mange tshigáeu Tropos, phanschuka ka Zamm jamm na Migi per shireu na tsatajn. Prhoßta [n] na midokova, hatá n'afto Rurru:

Alvjól Hana /n/ bli hammaslikk [n̪] koske tullas Zamm ti Hammas Bamba [t̪] os [d̪]. Na Tato: anta ['an̪.t̪a].

Alvjól Hana /n/ bli hammaslikk [ɱ] koske tullas Zamm ti Lepahammas Phendo [f] os [v]. Na Tato: janvi ['jaɱ.vi].

Alvjól Hana /n/ bli hammaslikk [ŋ] koske tullas Zamm ti Glossahina Krüscha Bamba [k], [kʰ], [kʼ] os [ɡ]. Na Tato: mange ['maŋ.ɡe].

[2] Chjernezamm /b/ hanenati [b] n'akote alplass, mono jamm ajnn Rurru:

Kojlikk Nilepa Bamba /b/ bli Sjanen [β̞] na mellan ph'ni Sjazamm.


[3] Unkoj Alvjól Bamba /t/ dekti alvjóllikk [t] os hammaslikk [t̞], phanschuka na Koto.


[4] Kojlikk Alvjól Bamba /d/ dekti alvjóllikk [d] os hammaslikk [d̞], phanschuka na Koto. Awen:

Kojlikk Alvjól Bmba /d/ bli Sjanen [d̞] koske mellan ni Sjazamm.


[5] Chjernezamm /ɡ/ hanenati [ɡ] n'akote alplass, mono jamm ajnn Rurru:

Kojlikk Glossahina Krüscha Bmba /ɡ/ bli Sjanen [ɣ̞] koske mellan ni Sjazamm.


[6] Chjernezamm /s/ dekti hanena na mange tshigáeu Tropos, na snano simper [s], menn dekti káwari grunn tsatajn Rurru:

Alvjól Tsisch Phendo /s/ bli kojlikk [z] koske jamm mellan ni Sjazamm.


Alvjól Tsisch Phendo /s/ bli Alvjólhina [ʃ] de ütenkoj Bambazamm [p], [t], au [k].


Alvjól Tsisch Phendo /s/ bli Alvjól Krüscha [ɕ] n'Ówari ph'Koto.


[7] Chjernezamm /x/ hanenakti [χ] apertid koske jan'Ówari ph'Koto.

[8] Chjernezamm /ʁ/ hanenakti [ʀ] apertid, nill Rurru jamm.

[9] Chjernezamm /ɾ/ hanena [r] mono na Kotohazhi, mono [ɾ] annmidokova.

* Medzamm bli unkoj ljamena na Kotówari.

Sjazamtumám
Feura Mellan Hina
Oba /i/ /y/ /ɨ/ /ɯ/ /u/
/e/ /ø/ /o/
Mellan /ə/
/æ/
Unna /a/

Brhükdann'n Praat per phina gvir Sjazamm ph'unn:

Khautshisjazamm0122.png

Kjhakeutro

Álphakrunn

Aa Ää Bb Cc*
/ɑ/ /æ/ /b~β~p/
Dd Ee Ff Gg
/d~ð~t/ /e/ /ɸ/ /ɡ~ɣ~k/
Hh Ii Ïï Jj
/h/ os ∅ /i/ /ɨ/ /j/
Kk Ll Mm Nn
/k/ /l/ /m/ /n~ŋ/
Ññ Ńń Oo Öö
/ɲ/ /ŋ/ /o/ /ø/
Pp Qq Rr Ss
/p/ /|/ /r~ɾ/ /s~z~ʃ~ɕ/
Tt Uu Üü Vv
/t/ /u~w/ /y/ /v~f/
Ww Yy Zz ẞß
/w/ /ʝ/ /z~s/ /s/

Kjhirájnklaani

All Kjhirájnklaani N'unn
Pitkatáj Kjhirájnklaani Phall Zamm
2 ae gammel /æ/
2 bh brhükena /β/
2 ch brhükena /ç/
2 dh brhükena /ð/
2 dz brhükena /d͡z/
2 dj gammel /d͡ʒ/
2 eu brhükena /ɯ/
2 gh brhükena /ɣ/
2 gn gammel /ɲ/
2 hl wigel /ɬ/
2 ij gammel /ɨ/
2 jh brhükena / ʰ/
2 kh brhükena /x/
2 kk brhükena /kʼ/
2 lh brhükena /ɫ/
2 ng gammel /ŋ/
2 nh gammel /ɲ/
2 oe gammel /ø/
2 ph brhükena /f/
2 pp brhükena /pʼ/
2 qh wigel /ʔ/
2 rh brhükena /ʁ/
2 rr brhükena /r/
2 sh brhükena /ɕ/
2 th brhükena /θ/
2 ts brhükena /t͡s/
2 tt brhükena /tʼ/
2 ty wigel /ʔ/
2 ue gammel /y/
2 zh brhükena /ʑ/
3 bjh dekti /bʱ/
3 chl wigel /ɬ/
3 dzh brhükena /d͡ʑ/
3 eau gammel /o/
3 djh dekti /dʱ/
3 gjh dekti /ɡʱ/
3 kjh brhükena /kʰ/
3 pjh brhükena /pʰ/
3 sch brhükena /ʃ/
3 sjh dekti /sʰ/
3 tjh brhükena /tʰ/
3 tsh brhükena /t͡ɕ/
4 shjh dekti /ɕʰ/
4 tsch brhükena /t͡ʃ/
4 tsts tjhabeun /t͡sʼ/
4 zsch brhükena /ʒ/
5 dzsch brhükena /d͡ʒ/
5 jzsch brhükena /ʐ/
5 schjh dekti /ʃʰ/
5 tshjh brhükena /t͡ɕʰ/
6 djzsch brhükena /ɖ͡ʐ/
6 tschjh brhükena /t͡ʃʰ/
6 tshtsh tjhabeun /t͡ɕʼ/
6 sjzsch brhükena /ʂ/
7 tsjzsch brhükena /ʈ͡ʂ/
8 sjzschjh dekti /ʂʰ/
8 tschtsch tjhabeun /t͡ʃʼ/
9 tsjzschjh brhükena /ʈ͡ʂʰ/
14 tsjzschtsjzsch tjhabeun /ʈ͡ʂʼ/

Iñ'afto Tumám jamm mange Phall ph'Kjhirájnklaani, her mahaklar'n aper tsuj afto:

  • Gammel: Kjhirájnklaani ka jokjheutid brhükenadann na Govór ph'unn, menn naj imma.
  • Brhükena: Kjhirájnklaani ka brhük'n most, koske kjhakeu'n afto mahaklar (Usomuaj 2022).
  • Wigel: Kjhirájnklaani ka raziskatena imma, jokjheutid brhük menn naj altid, prhoßta raziskat per phina ka plubraati.
  • Tjhabeun: Kjhirájnklaani per Zamm ka jamm na Haneutro ph'unn, menn naj takk brhükena, grunn mastranni osos.
  • Dekti: Zamm ka janaj na Haneutro ph'unn, menn dekti kjhakena na Rurru ph'Kjhakeutro. Afto dekti brhükena li jokjheutid na Miráj trengenati.