Govor fu viossa

Govor fu Viossa — ćigau tropos, ke paśuun hanu au kaku Viossa. Tatoeba, ein paś kaku “vargje” na “varie”, andr paś kaku afto na “faria”, au andr kaku afto na “vargje”. Au ein paś kaku “f̊˞” (frj). Govor nai mono kakutropos. Ćigau govor awen xar ćigau hanutropos. Tatoeba, per ktoba “huomi”, ein paś hanuti /'hwɔ:.mi/, men andr paś hanuti /ˈvo.mi/!

Joku govor deki mänge-mänge ćigau.

Afto zeting xar mänge plus tatoeba fu govor fu ćigau paś, Risskoli kara.

Tatoeba fu govortel

hotjá har mangedjin hosoi tropos nasebja, jam apar tropostela ke deki bruk per parjadoze klaanyra. tropostel jam na govor, os jamnai -- govor har, os harnai.

Tatobidzaunen

Tropostel	plusnen	mit tropos	utn tropos
Migi-konen: tropos nake kotoba 'kara', 'made', au 'shang' na apardjin jam na migi fu kotoba mitke tsunaga. Utndjin bruk na ljeva fu tingko ke tsunaga. chigau 'kari/tera'-tropos.		Un shkoi (na*) [huomi made]	Un shkoi [made huomi]
Tsamdeki kotel: tropos nake jam tsamzma fu kotel, asobja tatoeba "-ti" au "-tsa". na mangedjin, snjano brukjenati "-ti" au "-tsa" mit suruko, men jam azma fu bruk tuo-he tsunagja likko, tingko, auen surulikko. a hotjá jam tak utnfestazma, jam ende tropos nake hel tsamjena kotoba kara.		Tsa zdorva bli utnvent!	[Zdorvatsa] bli utnvent! Zdorva [blitsa] utnvent!
Padezh: tropos mitke owari (os andrtel) fu tingko kawari per mahklar fraznetopa -- surudjin, jenadjin, madedjin, brukjenadjin auau. jam auen kotoba "tera" au "kari", ke he mit "u-" rmsuruhtella, na apardjin, au afto-he deki namjetta padezhko, tsamjena tingko kara	jenafal	Un se [kota]	Un se [kot]
	brukjenafal	Un kaku [penolj]	Un kaku [mit pen]
	harjenafal	Lehti [librea]	Lehti [fu libre]
	plasfal	Un ima [ishkoli]	Un ima [inne shkola]
	surufal au jenafal klaryzjena na fraztel mit padezhko	[Un tera] se [du kari] [Dvera kari] uauki	[Un] se [du] Dvera aukjena; djin auki dvera

Razbidzau fu tropostel

Na fraznetopa au kotobaparjad

Koparjad

ko(toba)parjad deki na apar tropos chigaujena.