sezma fu prapa kara kirkas genutiyena stur avarating (ttb soeyven)
djeza
xrappastreladjinklupauriso
einèzma
hansen
blau-midori: pantos
röö: mehver (os, krais mehver), per na sen long joku pantos kraisna
na heelno brukazma: ting na joku nassi krais, dekiti har mangy krais na ein mehver
heel blau: hansen, per na sen joku tjerti pantos na nord au süd han (?)
kiiro: mehver styrm, tjigawazma na mellan fu mehver au hansen
kuro: naruuga mehver, per na sen joku preho ilkytz long pantos naruuga
mehver / krais mehver
mehver styrm
naruuga mehver
kirkaskrais
tel fu söiven, kirkasgulag, auu. (brukti söiven her per samazma)
stranipik : plas na kalib fu söiven. her hustazma sofnai-e tte sitt aal tingsjirutropos rasspara, razperpanna
stranipik, awyn; aftoo plas na inje Schwarzschild-kraisatai: inje kraisatai fukanoo sjkekso, ekso kraisatai dekiti sjkekso ende
suruk'owari : plas na joku Schwarzschild-kraisatai owariti, aftoo de "fukanoo suruk". owari fu heel snjano velt, hadji fu stranipik
kirkaskrais : krais fu sjtof joku gundro long söiven. aftoo sjtof tak vapaa, tak bistra, au mangy truppustrela her
stranipik
suruk'owari
gnařisu
aňosto
fal fu avara (vı naj hel šıru ka afto fal, men afto namae per mıkava sor)
avašlek
smakna fu avara
kromer
gelt fu gnarp
jiyo
luftrofai
mesas
tunilew
gnařisu
ververver
zam fu kslt
jiyo
platvirta
klanidai fu avaratel, zvezdadai, a andra velt. vi vona ine Milky Way-platvirta.
kevinlel
binted
suru na gnarplik/bogoslik; suru mit trelozma
krakirkas
kirkasdai polis kara, ka maxa mange zvezda au andr avarating sejenakinai
veltblisnets / zveblisnets
ni velt os zvezda, rmgunro
kurokot
baubuvelt
velt ke stuur men naj veht
blispaget
ka sluča keša škoi’dh akote kirkasgulak made
perigeljon
shengdjau
avarashkoishirutropos, imi “plas doko gongdjuan shkoi oba mellakrais madé”
luok
Nyuruga
platvirta, ine ka vi vona
mako
lik šip per avara
Koske joku ka to jest pul tol/čad/bra
Tatuba, paš se fu joku dare kari bra ahoj
Paš ti hanu "Uf, ahoj je fu du lik šip per avara"
pinono kak iň avari / pinono lik inj avara
Hanu sa koske jest hel pinono os hel smaranaj
madjik
hadara
knshiruyenalyetatabaq (KSLT) 🛸 - na gwir os na fiig?
Koske vi razgyenmulahi fu ansena fu kslt inne siniplas, mangetiid spørena: waham os gvir anseyena?
na 1s, hur ti deki mahase gvirazma fu eksoveltdjinhadara? au awen hata li yam hadara os plusnaein hadara na andra myahvelt os andra pik fu avaravelt fu vi, hur deki ka vi anhanu hei? hur zol seyena rmsuruyena mellan vi pashuun au eksoveltpashuun, au deki ka afto ti mahaplusklar al lantryet auau na gaiya fu vi?
waham - ting ka miettena seyena, men na pravda nai gvir; fiig riso/ting seyena (ttb koske djotri na sandai au miettati se ishke - mono waham)
hadara - plusstur na tropos/bunka; pashuunklaani hadji na uten eiting men de ti bli hadara koske yam polis au shirutropos auau
au kslt (knshiruyenalyetatabaq) na 🛸
kslt
waham
kreozma
nai aldžin ti vjeri ka protohadji ti gvir, os zargatsum ti gvir, auau. hei vjeri na ka kami ti kreu dan hel velt, au de velt auau ti mono jok 3000, 4000 toši. Kreozma ti vjerizma na ka Kami ti kreudan alting
protohadji
hadži-avárabamba ka poslutšahtéladan au pokreudan alting ka vi širu na imma
