Leksember 2023
Leksember 2023 hadźi na Viossadiscordserver na juulmuai (12m) per mah noi kto. Na al daag afto Leksembera, svardźin ti ergodźin fu Vikoi, ka lesteśirujena slućapaperi, au mänge eksolant slućapaperidźin haućj cui Vilant au hanuvil med svardźin.
1s Spöörhëklahni (3d 12m): Vonå, Chjaky, Dÿa
Imadağ du anznakomena med en mloda slutszapaperidzsin anglant kara igne jokk kafehwomi. de rmse igne kafehwomi, sore zeposztana dan du made:
yaa! un erikdjin, ima haar 18 toshi, au anglant kara. un anshirudan tsui viossa za sedan video fu yanmisalidjin ine yuutub. un shiru ka un ereens spøredjin per du, so vil spøøre tsui... yoku minus fuksa ting. un vil snakoma vonatropos fu viossadjin ine vilant:
- ka ereens ting du suru koske asa?
- ka letste duayena plaas ine polis per du?
- doko du poshkoi letste mange raz ine vona?
- ka letste duayena ting du suru ine vona?
- ka letste rovoyena ting du suru ine vona?
- dare tatsu letste akote mit du—fami, mik, os andra?
- ka letste ting du suru de kola?
- li du haar mono een fun per suru mikava ine vilant, ka ti?
- ka ti letste chigau impla tsuite vilant, ka andra lant haarnai?
dankedai per svar, au braatsa yuulmuai na du awen!
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
| aster
(3d 12m) |
shakoshako | bruk ilo mit hornen par sozi | Koska un asa, eins ting un siru, shakoshako hamas fo un (au tabung kuolach). Ina polis fo un, yam nai manga plas, grun tak chisai. Un dua rasshkoy na melpol mit mik mena. Letsta duayena ting fo un, papishu. Letsta rovoyena ting fo un, koska papishu nai shikerul. Fami au mik fo un, roho tatsi akote un. De kuola, un makha gatova bet fo un.
Ein fung par siru mikawa, un ti askanaka tak manga ugaki, 100. Un gust ke Wilant har erkinazmadai! |
| -ch | sruk siru | ||
| melpol | melan fo polis, melan + polis | ||
| papishu | paperi fdrigi ishu, paperi + ishu | ||
| shikerul | sada ting ke du wil, siru ka du iskah | ||
| askanaka | siru ting garui | ||
| erkin | likko par koska yam nilruru | ||
| Khaÿtshidzhinn
(4d 12m) |
tshikhÿéj | dekjhina oß tjhid lagóm per sry jokjhyting | ¡Jaa Jerikdzhinn! Bradagtsa aÿ dankjhëdaj n'afto Tshikhÿéj per hany tsyj dÿajena Lant ph'ynn. N'unn ende hell erglaÿ kjhoskıë poshiry moloda Perschún lick du immawën khaÿtshi tsyj Vjossa aÿ Vilant. Hazhikti'v li du vill, ¿k'ajnns Spöörhë në?
(1) Nu, tont Mora aça'n long Vilant, aÿki Mado per kjoka phrhischë Lupht skiñe aÿ puláp Rumm. Tÿo altid braadaj aÿ zdorva. Naklár duscha, hammassozhi, moranamm aÿ-aÿ jamm awën. Tÿo sama na mikava Lant. Sidt, Gotova per lakar aÿ ópeta long Vißkamm, der ópeta'n Shiry– aÿ Dvajmatropos. (2) N'unn, de, hanyti'n Glavnanjhÿonjh jana letßtevichti. Vona'n long Alant, jokjhy tshisáj Iskıëlant akoté Mellanlant ph'Vilant, prhoßt apër Tuhatmıetër prapa Praja. Aÿ na Vipolis, Atamapolis ph'Lant, jamm Stuurdaj Ringobãÿ na Qalíb ph'helenadaj Njhÿonjh med manjhë Blumn aÿ Ruti n'all Phall na gele. Apër prapa ph'Alant aÿ muß zarpa na Tschibp, menn hell lonena. (3) Janáj tsatajn Svar pr'afto, dÿa'n simpër razhschphul na hell Velt. Menn naklár altid surhük na Vilant, tack dÿajena Lant ph'ynn. Mıeqh'n anznakoma andra Bunka aÿ Shakáj mavichti, sidt dekti bidra apër na Lant ph'vi aÿ plubroze soré. Li Vjossa mahena na letßtebraa ph'maglossa, nazenaj andra Telnen ph'Lant lick Bunka, Edarazma, oß-oß. Jamm altid Tshikhÿéj per bli plubraa. (4) Oj vej, dÿa'n sry manjhë Tjhing. Kjhaky Vimi per Lapsi aÿ lejsa afto Vimi na Skolhanen mikava lantiñë, lera Glossa, apy aldzhinn, risovaa, aÿ höörhë Vimüsík laÿlena tont Kvell na Naruga. Kjhoskıë Pampi vilena, prhoßta suwary aÿ höörhë'n Phugëllid. (5) De, unn jana tack lasa aÿ kajph Perschún, sidt janáj manjhë Tjhing ka dekti rovo unn. Akoté altid unn tack phÿa-phÿa na Ker, menn li joddzhin iskat harza Vischall, sidt bïßtra tragti'n Herus aÿ Komöskë per Krig. (6) Mick, Phami, hell sama. Vi all her jana stuurdaj Phami, hatıá li naj tsynagena na Krophı. (7) Hmmm... Lejsa'n apërnen, be n'ußtäädh Ringo aÿ inono Pampi tjhulla pr'aldzhinn. (8) Phanschuka, ¿Veltówari? ¿Vilant sunde? ¿Shiny'n? Ljafto letßte Raz per tatsy oba Vilant aÿ nilti dekti surhük, sidt ghati'n al Mick ka phinaki aÿ rmbengati na dzhong. Awën namti apërnen ph'letßtesödt Ringo veltiñë ka mono der rupnena. (9) Mıeqh'n Pampi aÿ Hejwa hell vichti per vi, hell Velt puláp na Deza aÿ Ishajka, Krig midokova edare, Vicha, aÿ-aÿ. Vilant naj tack, her vi all sama vichti aÿ all Vıeritro, Kynn, Dÿa, Mjetta, aÿ-aÿ brasadena. Li Pampi vilena, sidt ajnlat'n midzhinva na Lant ph'vi aÿ nintendotsa na lera aÿ znakoma hell kjhjomi Shakáj aÿ Perschún na weñe Ker. Oj, nagvír, dankjhë nadú gjenn pr'afto Razgovór. ¡Braatsa Juul aÿ Vidag nadú aÿ Phami! Imma ljetamuß'n na Vilant pr'Iwájdaj. aÿki Tshibáng aÿ poluphtena |
| phrhischë | sozhijena aÿ samýjnen, nejolick | ||
| lonn | jotting lonena kjhoskıë braa li sry hatıá li tack haßte, lick, naj vichti li dezadaj grunn n'ówari sadati plubraa tjhing. lera vjossa lonena, hatıá li haßte na hazhi, znakomati mabraa mick. Dekti awën per hany tsyj ßtazschii/kerras. ttb. afto shatsy lonn 20 Nikolek. | ||
| sunde | sryko kjhoskıë jotting mavecht aÿ skunna oß spara iskıiñë. | ||
| Yan
(4d 12m) |
tambā /tamˈbaː/ | stof ca reforma os mahastorva; storvastof | (1) Tommora, gluc tambā tac vrats fun baıdan. Maraz cɯellıc na gluc sore, grun cɯellıc na asa os zımpl vasu. Naı endy sȷıry lı tambā fun dɯaıma na hēl men deʻ.
(2) Lıbyran na tac!! Lestyduɯaȷena plas fu mangy Vıdzın. Mabrā au mamangy cacytıŋ nahapıgo, fu sȷırytropos os fu vımı. Jocu tı hanu ha, ca lıbyran plusbrā na zeret, grun ransacpaperı yttn cerras au pluzımpl fınnaȷena. Au hatȷa lıbyran pınuno, mangy cudaf. Līc al na Vılan scoı pr lera nahapıgo ton īc. Sore tac vıctı na sȷacaı fu vı, tac sore cuno te alıb fu creuna au lerana. (3) Homı naclār! (4) Lera!! Un maduɯa lera, mıt vā os mıt lēzy, os mıt hanu ha. Au lera un syı sıbȷa mıt cacy. Zettaı ca andr Vıdzın tı uslova, grun lerana te alıb fu Vısȷal. (5) Zo cɯellıc na gluc tambā neʻ. Aɯen cɯellıc un na nam, cɯellıc na sōdzı hammas, auau. Hasty hadzı ca vıl syry, razmılusȷal gruna. Brā dzy ca andr apy un mena. Lı loŋ Anglan tı, tabun naı tatsy vona 100. (6) Mıc; hē plupoznacoma un. Naı tı sama sɯār na ȷocʻandr Vıdzın mena. Fantsucafantsuca mono. (7) Sōdzı rı hammas neʻ. Men ȷorraz ucola, zo sɯār na consa tı brūc deŋɯa os brūc compȷuʻ. Naı maparȷat, vona fun, naglavna grun razmılusȷal. Mȷetta ca mangy Vıdzın razmılusȷal aɯen, ȷoccataı. (8) Nam. Nam ca vıl namena rı un na taz, tabun torı os cenedı. (9) Al vı leradzın, lapsı os gamml, sȷırytroposdzın os ısȷydzın. Vı lera, naı pr dzıɯa, naı pr cel, naı pr ȷocʻandrnazeʻ, zımpl grun vıl lera. Scōla te nıntendoplas. Lēzy lıbr, cacy vımı, vā, spıl — al decısyryȷena na scōla. Na andr lan mena, scōla te oıvēplas cuno, grun lera pr dzıɯa mono. Naı decıbenga lerana na hēl. A na gɯır dzy, nıl ȷam “polera”, mono “beŋlera”. |
| cuno /kuˈno/ | pıŋ ca andr hanu tac
Jam cuno myrcy na dasos, men naı un vȷerı. | ||
| razmılusȷal /ɾazˈmiluɕal/ | sȷānyvaz dagrun Rıtalın-tambā au Adderall-tambā mahaȷena | ||
| dzıɯa /ˈd͡ʑiwa/ | ataı fu ȷıŋna
Dzıɯa fu un A+. Na FIFA 2014, dzıɯa fu Brazıulan au Doıtslan 7-1. | ||
| Logan
(6d 12m) |
xaqhaqhaax /xaʔaʔaːx/ | tŋk. sama solsintua, tiid f’daaɣ koskië sol utsla oba gaija | (1) Un iskat asa de xaqhaqhaax (hatia nai altiid duaibma tuo), au de razugoki au jompa ksz’see helena Vipolisvui bidies mado: Seekiun ri hlena zdanhë riomidzsaujena mit sziknu, zerofai ërszkoija bidies glaslik naruga, au roza talulotra ŋmlaspaada taikanzselik baumkara ke plustuur na joki polisjubi. Duaun maxa zdorvalik moranam au de glug kurotsha, darza hadzhiun lera os ërgonui.
(2) Nu! Haastë na sentaku hatia ne… Duajena na sama për un ri tasdlit, ri ŋuoŋ au ri kuofihuomi na hel. Dua un pushoi seeja baum bidies mado ksz’ŋmlaglug kuofi na toreuxuomi, ŋmlajalaka mellan stuur baum fu ër•helena viŋuoŋra, au milusia ostatja mellan apal fu tasdlitvui. (3) Tabz na huominui, men un dua tont daaɣ hszfhul na vizerofai ke szkymb au szkidies hel lant f’vi, festajena mellan sziknu au polistel na idzsau au mit helenadaizma. Deki szkoi mikava plas ke viljena, au plas f’vi tak stuur ke tont daaɣ dekiun szkoi na tak maŋë plas, ërzbuloija neutiŋ. (4) Letstëduajena tiŋ na un, au tiŋ ke ërmax un nhonhyn, ti tatsu mit mik au faami; muzyk, glossa, ërlera, au balmiëŋ au zbuloi neutiŋ. (5) Letstë rovo na un tabz ti koskië pasz ke nai iskat fszhto andër pasz au andër vonatro bruk knfszhtozmasui për bahanu na gele. (6) Ërymbzuesiaskatun au letstë pampi na szalnui koskië tatsu mit faami au miknui :3 (7) Za eqheqhaax, glug un tambaa au szakoszako ri hammas, friszizue ruumnui au saada vapua dusza. De, tatsu un mit faami, ymbndofozuesiaun, au pokolahtejaun. (8) Stakkarzhoŋbeŋgadai na al vimik kuo 💓 (9) Nu jam maŋë tiŋ dzshë ne! Hadzhijena tabz mit tuo ke al pasz deki javlha na sebia ërstuur atai fu tshigaufalzma/tshigausiazma, einlikzma… men na sama tiid jam ërstuur asmi fu eikier au szal mit ër•riomfszhtozma au dzsheja na letstëbraa për al fu Vilant. |
| talulot /talulot/ | tŋk. lehti f’blumtazs | ||
| ŋmla- /ŋ͡mla/ | festako ke bidra hiiras au razmiettalik asmi na suruko | ||
| tasdlit /tasdlit/ | tŋk. libhrehuomi, plas për mbogo libhre | ||
| szkymb /ʃkɨmb/ | srk. szkoi ymb (jokutiŋ) | ||
| szkidies /ʃk(ʲ)idʲes/ | srk. szkoi bidies (jokutiŋ) | ||
| zbuloi /zbuloɪ̯/ | srk. bli shiru tiŋ ke nai shirujena na dan | ||
| nhonhyn /ɲɔɲɨn/ | srk. max kutshi na fal f’😄 risonen për javlha glauzma | ||
| eqheqhaax /eʔeʔaːx/ | tŋk. sama solshinu, tiid f’daaɣ koskië sol ilkts unna gaija | ||
| javlha /javʎa/ | srk. kundër fhuri, lik ‘maxseejena’ | ||
| Timo
(30d 12m) |
meișkoi | (suruko) - na catain «șkoi mit mei». Pr koske ansei jokku na prosta, șüc̦üjanai. | ¡Jaa eerikdz̦in! Braa znakomaca. Apaar kjoomi na um, ka tulana f du tak kvellik, șiruja du cui Vilant na dan f zeriso. Na mikava, um glau, ka du akxer. De … tak. Ains șpör.
(1) Koske um asa, um trag sebja, max parjat bet f um, au șkoi namplaș made. Um șkoi na Melan Obașkola fu Vilant, sit um deki jalaka namplaș made xŭomizdanje karaa. Za moranam, um na mangetiid lakaar na naruganen f șkola, grün um vieri, ka jam unna sol na mora vikti pr kola na braa. Kecja jalaka, um meișkoi na ruti au zdanje. Ima tolka hadz̦i tte f talvi, de jam mange frisce upaș, au um paampi na misto f um. (2) Um vona na polisnen f șkola, de um șkoi tolka na apaar ekso șkola made. Na xatja f afto, um dua na plüs jam na polisdai. Na osoba, um dua șkoi na liidșkola ka akote na obașkola f um. Na dzer, saada um lerana f xamasbaksu. Plüs, dua um nam na kŭofixŭomi au lakaar na polis med vint ka visalta oba kau f um. Mietta cui leradz̦in na liidșkola max ŭakŭaku um pr lera na obașkola au lienși xamasbaksu. Danke pr al șpör f du, eerikdz̦in. ¡Da vi remmsei na mirai! |
| misto | (tingko) - doko vona ekso zdanje. Misto f jokdz̦in deki ti polis, dasos, os șkola pr tatoeba. Na paksu, sore xanu cui mange tel f vona lik akotedz̦in, șiknu, jeŭaltpogoda, auauau. |
2s Spöörhëklahni (5d 12m): Ojshi në?
davai, tsa dokk nintendoanzsa ende! imadağ jokk namtingikendzsin (ds. 2s riso) vitke du igne lesteduajena namhwomi na ğlavnapolis fu vilant. de dokk djenna namting, dokk raz-hanasu tsuite tsziğau-dzsiğau namting igne vilant.
A. davai de! ın aņa, imasluça na baltiklant kara. taķdai pır lakeņa ın hanasu mit du imadag. ın ti hel dua namting, aven iskat noi namting andŗlant iņe. de dien, ka ti du çuçon per ın iskanta? ın vil ioku ka mekina gvir şal fu vilant, du fşto?
du tszutszonna.
B. oi, afto hel oişi ņe! ka du ti dien per sevia?
za sada namting per rjoho, sore har plus spıre per du. du nam kesza svar.
- li ın vona her lik sņaņocin, ka ın ti namna na mora, dag au ķvel?
- ka ti leţte brukeņa masala her? şio, piman, os andŗ?
- koske du lapsi dan, ka namting leţte duaieņa os viheņa na du?
- dok har pan, mi os etļet ņe? li tak, hır hei maheņa na her?
- ka ti leţte namena namting her? naze leţte namena?
- dok har sippo os sıt her ņe? hır hei maheņa, namena, au dare ti leţte duaieņa na mloda au gamıl?
- ka ti leţte glugeņa glugting her? naze?
- hır ti ķirķas maheņa na her? hır smakeņa?
- ka namting mietteņa lik "namting per vencin/aşorcin"? naze?
- na velt, maņe lant har "bistranamting". ka hei seeņa vilant iņe?
- iam ņe ioku erçiga ting ţui namklupau iņe vilant? na tatıba, taivanlant har magazannen via naruga...
- li namklupau fu vilant haneņaki na ein ko, ka soŗ?
- ka ti miŗai per namting vilant iņe?
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
| Jiyo
(5d 12m) |
djen | srk. spıre jokkdzsin per maha os anta jokkting (ttb. namting, varjeiszke, auto, auau) | davai, tsa dokk nintendoanzsa ende! imadağ jokk namtingikendzsin (ds. 2s riso) vitke du igne lesteduajena namhwomi na ğlavnapolis fu vilant. de dokk djenna namting, dokk raz-hanasu tsuite tsziğau-dzsiğau namting igne vilant.
davai de! ın aņa, imasluça na baltiklant kara. taķdai pır lakeņa ın hanasu mit du imadag. ın ti hel dua namting, aven iskat noi namting andŗlant iņe. de dien, ka ti du çuçon per ın iskanta? ın vil ioku ka mekina gvir şal fu vilant, du fşto? |
| Yan
(7d 12m) |
tsurro
/ˈt͡ɕuro/ |
fal fu goreŋpan gɯanena | (A) Deʻ, zol tuvat rıngo na tac. Rıngo na Vılan tsıgau rıngo na andr lan. Au mus fstō ca rıngo mavıctı rutı na lan to. Lı duɯa rıngo fu vı, deʻ, naclār mangy andr nantıŋ na Vılan oısȷī andzy. Ahēr!
(B) Etlet prosty 100. (1) Namtropos tı tsıgautsıgaudaı na Vılan, men al vı nam rıngo ton aın os nı dāg, ȷoffal. (2) Sȷo! A na nıs, ȷam sūr (sūrʻısȷcı) au pıman. Mangy Vıdzın duɯa sȷōȷy aɯen, grun sȷo au pıman tı (lı masalaȷena na tac). (3) Torı! Un duɯadaı torı ha ȷo.. (4) Mı na hēl. Rupneȷena na mıʻagro, tac al andr. Jam aɯen te pan au etlet, men mı te glavna. (5) Mı tı. Glavnarutı fu Vılan gruna. Nıs te rıngo, te glavnafraut naclār. (6) Sıppo fu vı prosty goreŋena dodo dana sȷo os pıman. Zımpl, men līc al Vıdzın duɯa. Au sot.. Nn, ȷam tsurro, nasnano endalatȷınırrena, nasīȷena med rıngo goreŋena, ca endalatȷınırrena aɯen. (7) Ecso ısȷcı, lestyglucena cuno te nȷy. Nasataın na gȷy cara. Jorraz ȷam hatȷa rıngosmac. (8) Oʻ, naı un tac zıpcɯan cırcas. Naı un gluc sore, atȷorena ca lasa asa gruna. Līc, ca tı lı lasa sȷal, neʻ. (9) Al vı nam sama nantıŋ. Vılan prosty neu dzy. (10) Bıstranantıŋ? Ā, ɯında cebale. Nıl ȷam tac na hēr. Vılan prosty neu gruna. (11) Nn, na hēr.. Un fınna ca Vıdzın ɯīgl cuŋha ca ȷam na hēr Vılan. Bunca fu Vılan maneu ha, rupne ha gruna. Vı ɯīgl. Vı ıscah rupne neu sȷacaı. Lera syı lan afto, ca fraut loŋ hēr, ca dīr, andr andr — vı loŋ afto ŋoro ha. Men, lestysıbȷalıc nanclupau na afto lan tı dzugıdana — naı na dīr, men na cotoba. Jocudare ca palmȷoŋ os fınna nantıŋ na Vılan, haısa to nantıŋ. Natatuıba, naı sȷıry vı dan ca ȷam agrıdulsı na Vılan, men un ufınnadan sore fraut na ȷocu dasos, sıt un maha neucoto pr sore. Apārraz ȷam ılugna, men mono pr nıntendo (tsa). (12) Tun. Vıdzın duɯa sȷo au sūr, men, nasama, duɯa sot. Men līc mono apār apār sot na Vılan sūr aɯen. Sot fu vı plus pampılıc, baumlıc, dodolıc, men deʻ. Nambunca fu Vılan tun, nantropos tsıgautsıgau gruna. (13) Mıraıtsa, vı sȷıry plus oba sȷıcnu fu Vılan. Vı Vıdzın au hēr Vılan tı totonoɯena cebale. Jam tsa plusclār nambunca fu Vılan, os bunca na hēl hatȷa. |
| lasa asa | blı naı decıʻaıstsa
Coscy gluc tacsan circas, lasa asa. | ||
| lasa sȷal | blı naı decımȷetta
Tac bȳzy tac lasa sȷal. | ||
| cebale
/keˈbale/ |
na sama lodzıc, na sama ımı, na sama gɯırazma
Cebale Gaȷa tac stūr tac portucalı, Crenos tac stūr tac ȷompamȷah. Sore usparadan? Sore sȷınydan cebale. Du gamml 14 tosȷı. Coscy Vıossa mahena, du gamml 5 tosȷı cebale. | ||
| agrıdulsı
/agɾiˈdulsi/ |
fal fu tsıtrona na Pılıpınaslan | ||
| ılug
/ˈilug/ |
ıscah sāda os brūc yttn bloge
Hē ılug terbı. | ||
| Groto
(8d 12m) |
sæltzena ishkej | ishkej ke har flumbating na injat fu sore. Zam jam. Hhhshhhhhh. Zam-ri mahaena na sore mono koske aukiena ri-pipo’f bwiidzhell. | (7) sæltzena ishkej tte ledstè gluggena gluggting 'ér, mjettan. Na smæk fu sore pikk pikk jam, au nasijena ti smækena jaritt na injat fu sore. |
| pikk pikk | apar lik “hono smæk”, men proste mahaklaar ke sor hanu tswij ishkejlik ting. Du 'shto? | ||
| smakena jaritt | (smak + ena + jari + t(ing)) = "jari" suruko apar sama imi "spada" (mahdanena rara tidd na ende, jokdzhinn kara). Smakena jaritt tte chisaj ishkej mjanen ke du ti nasi inja iskhej os andra glugting/nampt per kaffari ri na smak fu hej. | ||
| injat | brykdanun (os apar yok andradzhinn) rara kara. Harimi "plaas/avara ke du ki fyna inne yokting". Zinter (simper) ko sore. Nil stuur chigauzma ipiten sore au "inja". Bitte da mjettanaj du tswij sore na obemange jo. Egal ko ne. |
3s Spöörhëklahni (7d 12m): Schiknuvelt
tsa dokk ende nintendo, a bratsa julmwai na ende! imadağ du anznakoma apar sziknuszirudzsin, a hei ainlat du razğovor made. razğovorna ti jam mange szirudzsinfal na der, a du trengti hanu tsuite sziknu vilant igne. na eins dağ de razğovorna, jokk szirudzsin—aleksdzsin—znakoma sebja:
ia? ounn aleksginn, à danke grounn toulla ti afto razhgovorna. ounn fuglechirouginn sudfranslant kara, à magne nintendena ka vi c'har yokdare vilant kara.à! de razhgovorna, tregneti anta dou espeure ka razhgovorna eskumbna. her:
- erchigaou fal f'dur à f'roupnetiñ
- brouquetropos f'dur à f'roupnetiñ igne sakaï
- imi f'siknou (dur os roupnetiñ) igne sakaï
- hur sakaï mac'hena long siknou
- hur siknou roupne via persounne
ti hel bra li dou esvarki afto espeure koske razhgovorna, na virta f'dou, igne vilant. menn na plus vikti, nintedotsa? gomen, tregneti un aven gotova esvarna.
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
| Luna
(8d 12m) |
mośen | (lik.) śirujenanai os poznakomajenanai | Braaca na rmznakoma, Aleks :
Erglau, erventkinai ka rmanhanukivmir c' afto. Magomen ka svarndan natunas. Trengundan apar Tiid per mietta svarzolunti ka. Mänge braa spør xarena nadu. Jam mängemänge Fal fu Ruti au Düür Vilantine, nastakkar mänge imawen mośen gruun mänge Plas apar kriz (gruun Berk os Düür) je au gruun naklar afto Iśkjelantdai (au de afto Lantuen) imawen mamoloda je. Tatoeba fu kijomi Ruti, xarunim joku ka deki svar 1s au 2s, pu apar Tośśji, un śkoisdan Eimikos, Totojan n'einsraz. Nu, eins raz per un, nis- os tresraz per hjo. Sendan joku ertrelo Lule. Je Krais ka strela ovajan au jam ostri Ting na lesteekso Tel fu Unna sopa au tacusdan na Pol. Jam ein Ting na mellan fu sor, sejena lik trelo Dodo. Ha'anjalakandan der, men ein Mik gxasdan Rofai una. « Nai da sĭkoi » śreisdan. Mahklaarsdan, « tuwo sor nam ti rofai du, na li oba akote du sor ». Joku dodomiślik Düürnen jingsaisdan na ›Dodo‹, de na biistrazma fu habøzena kotdaija, Ruti kinisdan nabauli gele Düür, Ostritel taudzokinaijocjedan Miś. Afto Ruti aparlik, hm, dionaea muscipula, mietta ka na Frankossa haisa ›dione atrap-mouche‹, men tabun un usokaku jokuting. Mik una sparasdan Iśi na andr samafal Ruti au sopuen kinisdan. Mik ćersdan Źuavas rutija au gxa-tünni Dodo. Kalapdaindan ! Koske surukvidan Totojar, hanusdan ka sor śiruhtellasdan ka afto deki brukena per pimanlik Fal na Namvas. Oiśiidai. Bidranir apar Dodo per aldok mirdaag.
LUMAKOT Luna |
| bauli | (lik.) xar Dźongazma au Biistrazma lik kriig ; kriigmente —— nabauli — (tro.) mit bauli Tropos | ||
| mimivava | (suru.) mitker mulaahinai os jatazahul vikti os warui Slućana ; ttb : mänge Paś ka vikti je mimivava Zdrovajazma velta | ||
| gonpin | (lik.) tropos fu aldźin xar sama viktijazma, nildźin plubraa na andrdźin | ||
| Yan
(10d 12m) |
usıc | /uˈsik/
cesȷte tsıhweı pr brūc na brā gı Naı da usıc cel pr Dıscord Nıtro. |
|
4s Spöörhëklahni (9d 12m): N per Nintendo
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
5s Spöörhëklahni (12d 12m): Shiry Keltë i!
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
6s Spöörhëklahni (18d 12m): N'Erhazhıi…
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|
7s Spöörhëklahni (23d 12m): Puschójnå
| Namai | Kto | Imi | Svar |
|---|---|---|---|