Sundorzma
Sundorzma, os plusformale sundorfeeri, e jaanərupnevaz ce taicnajena na isjaica mit mjeblogena, glossarupnena, mitfestana, au obaaistjazma os unaaistjazma, au jamenana rassrutropos, rasbengzma, au erduasruna. Grun feerivaz, taicnajena matjgautjgaumente tont djin. Sundor harti tjang cjoomica, obasjuutjuuti, os mjetti plusrara na andərdjin. Ersamazma maangə vihti na sundor, sit caƿarifsjazma ti isjaica na sore. Sore zipcƿan sjacivati pr avana obaburjajena mit aistjaciva. Harti isjaica na jeƿaald ugoci, na þaten tatoeba, hanuna, obaogoementizma os decinaizma. Mefesta e gzjincnaiciti, mahiceciti na sore.
Sundor enai bjiurci os ƿatoaiim. Maangə sundor, talrjet fu sundor, au bistrarupne ransacca hanu ce sundor e tel fu jaanətjgauzma prosta, men sundorzma tacaƿen decinaizma. Sundorzma musnai reformajena, men mus caƿajena na ce je tjgauzma na jaanə.
Kotoba per sundornaidźin, paś med hjerne ka nai dvaima naćigau, je « samod ».
aistjazma
sjaciva
Sjaciva e razsrutropos mit ugoci, zan, ososos, ce þaten mazipcƿan na sundor, pr mahpanpi au avana unƿeinanenit exo aistjaciva. Sjacivati na rœœana, seena, hœana, coi, netopaaistja, njoina, ososos. Rœœana þaten treha e macoine fal fu sjaciva, men jam andər tatoeba.
aistjaisjaica
Aistjaisjaica na sundor e haaste mahclaar made samod, grun aft e na matjang atai.
Stuur tel fu sundordjin har maangə hosoi namtropos grun þaten aistjaisjaica, ce ti na pol fu treha, smac, njoi, fal, rœyt hatja, ososos. Hei mri caƿari namtropos.
toohentna
Li sundor obasaatena, har isjaica mit visel mjetna, cocoro, ososos, ce baici laazəna jocatai netopajeƿaald. Toohentna jamnai gi, grun svaar obaaistjaciva mono.