Joß

Joß letßtetshisáj Tell ka maha all Phall ph'Stoph. Harja tshisáj Qalíb mahena na Protik aÿ Neÿtrik krajsena med stuur Kjhymo ph'Zenen oß Elıektër ka vals na Gele. Akotál Vechtatáj jamm na Qalíb, grunn Elıektër matshisáj aÿ licht, hatıá li mavichti per hur Joß tsynaga aÿ Zevirta skej.

Riso ph'Joß 114 (Fl) long Stophtumám.

All trej Telnen har tshigáy Zuu: Protik tsa (+), Elıektër lan (-), aÿ Neÿtrik nill Zuu har. Catáj ph'Protik long Joßqalíb edare Phall ph'Stoph. Laßku ph'Elıektër meki Zuu ph'Joß, hur tsynagenati n'andra Joß per maha Joßnojto aÿ andra Impla per tÿo Stoph.

Danvimi

Ende na Gamtjhid Perschún razsukha aÿ mahaklarskatdann hur Velt aÿ Stoph mahena. Svinnurdzhinn razmıeqh long Hellenlant, hanydann’ej akoté na 500 DN, k’all Stoph mahena na jokjhy ertshisáj aÿ untscherkijena Telnen, tack tshisáj ka naj sekijena na Me ph’midareva. Naklár n’áçoko Tjhid Joß pharzakijenanaj, pravda aÿ gvir Nabárz per mahase k’jãti’ej nagvír prhoßta nill jamena. Perschún pluleradann aÿ nasidann Stoph na tshigáy Klaani n’Impla ph’hej, awën tuvat káwari Stoph ajnn kará andra madé per sada pluçatschorena Jerkat aÿ Tajkastoph k’antati sophnaj Vona, naklár tÿo niltid poslhutschena. Na 1800 ZN, gvir shirytrolick hazhidann, manjhë Tschöphol umdaÿs aÿ hiras-wiras Phstozma ph’vi pluklar aÿ plutsát blijena. Most shiry’v natsát ka Joß jamm aÿ mahaklarki, brhükja Modushiry aÿ Stophshiry, hur alting dvajma. Hatıá dzhongdaj Sedvajma bamjónjhena, ka kjoka vi se Riso, doko mon’ajnn Joß tatsy.

Gamtjhid

Seres ph'Dimokrit, Svinnurdzhinn ph'Gamhellenlant.

Mıepje ph’Joß lick Tell ph’Stoph sintuadann na gamdaj Tjhid, naj na pharza oß sena, a na Razmıeqhna ph’Mıeqhdzhinn. Madzhinn ende shiry Hellenlant Rÿitlant per vichti aÿ glavna Svinnurdzhinn, der manjhë Shirazma rupnena aÿ immawën brhükena. Mıeqhdzhinn mahadann ajnns Mıepje per Shirytro, Jewaldtro, Isjzschu, aÿ manjhë andra Tell ph’Shakáj aÿ Klupáÿ ph’vi.

Hanyki jokjhy ph’ajnns Mıepje ph’Joß ubidrena na ni Shirydzhinn, dare hajßena Dimokrit aÿ Ljukip na Chjakytoshi 500 DN njhoro. Hej mıeqhdann tsyj k’slhutschati li tscher jokjhyting raz aÿ raz gjenn aÿ gjenn. Naklár zolti jamm jokjhy ka tscherkinajti, jokjhy ertshisáj Stophja plutshisáj n’alting aÿ hell sekinajena na snano Me. N’afto Tjhing Namáj antena, ti Joß. Na Tschöphol ph’hej, Joß sophnaj, káwarikinaj, tscherkinaj, perpanaj aÿ jamena na manjhé tshigáy Phall aÿ Stuuratáj per maha tshigáy Phall ph’Stoph, grunn Bãÿ zolti tshigáy Joß na Jerkat aÿ rjoho tshigáyti n’Iskıë awën. Na Mjetta ph’hej, li vißk tshigáy Joßphall na tshigáy Tropos, tshigáy Stoph sadenati, aÿ komsá alting mahenaki. Hatıá li shiry’v imma, k’afto Mıepje naj hell pravda, soré tack vichti per rupnena ph’Shirazma, natsát Stophshiry. Najáng nejo Laj aÿ Strella mahena per Shirydzhinn ph’Miráj.

Stophkvar

Perschún vildann sada nejo aÿ pluvichti Stoph, brhükja Lÿozhi, Jerkatshiry, aÿ Tajka awën. Djzschelha ph’Stophkvar, oß Stoph-Káwari, gha snano Jerkat lick Raÿtakat aÿ maha Keltkat jetı, komsá sadena pluçaschorena Stoph per maha Lek aÿ ende razsukha jokjhy Tropos per gena Tajkajshi. Tajkajshi káwarikti mikava na mikava aÿ hatıá brhükenati per maha Vonajskıë, jokjhy iskıëlick Stoph k’antati sophnaj Vona aÿ rephormati all Bjurki. Naklár Stophkvar pluß lick Tajka aÿ naj Shirytro, med Raña na Phikvıeri. Obvól phick aÿ yço, phtedi Raziskat aÿ Razsukha Schall ph’Perschún rupnedann.

Kjere Rañastoph ph’Gamhellenshiry jamena, nahéj alting mahena na jokjhy Vißk ph’Ter, Iskıë, Hono, aÿ Lupht. Awën apër hanydann jokjhy gos Stoph jamena na Namáj ph’Schall oß Aßmi, afto mahati Tschello aÿ Ávara, doko Mjakhvelt ojogi. Stophkvar brhükdann afto Stopphall aÿ mahadann ende pluß, na Tátoba, Jerkat aÿ Shjo sejena lick Stopphall awën. Ende hell tshigáy na Shirytro ph’Immadag ka meki pluß na Chjaky tshigáy Stopphall.

Joßtschöphol

Na tjhulla jokjhy 1700 aÿ 1800 Toshi, Phstozma ph’Joß plushirytrolick. Tschöphol imma pluklar aÿ mahena grunn Shirylaj aÿ Raziskat, naj na Glaÿbi aÿ Tabmıeqh. Shirydzhinn lick Robërt Bojll, Antÿán Lavÿasjé, aÿ Joßëph Prißtli mahadann ajnns Raziskat Stophshiry tsyjte. Awën, go glavna Tschöphol pojamena bides Toshi, hazhi na Dalhton, antjhulla na Thomson, Ruthërphord, Bor, aÿ Schrhödingër. Imma afto hanena n’Ówari ende brhükena, dariñë mahaklar Joß mahena na vecht Qalíb ph’Protik aÿ Neÿtrik na Mellan ph’Kjhymo doko Zenen oß Elıektër ojogi aÿ razgunro. Mahaklar pr’all hej jana tjhullas Punkt.

Tshigáy Joßneto na Tjhid. Dalhton, Thomson, Ruthërphord, Bor aÿ Schrhödingër (ljeva kará migi madé).

Joß na Dalthon (1803)

Na 1803 Dzschonn Dalhton, Stoph– aÿ Modushirydzhinn ph’Anglant, ghadann Tschöphol ph’Hellendzhinn Ljukip aÿ Dimokrit tsyj Joß aÿ krejodann nejo Tschöphol ph’sebjá. Kjhakydann’s Libër datsýj, tÿo ajnns shirylick Impla ph’Joß. Der hanydann’s tsyj hur Stoph tsynaga aÿ etuni medrjó per maha Joßnojto aÿ Joßklaani awën iskatdann mahaklar naze zolti’v shiry natsát ka Joß gvir. Impla ph’Joß nasór komsáti:

All Stoph mahena n’ertshisáj Stophja oß Telnen, Joß na Namáj.
Joß perpakinaj aÿ káwarinaj. Sidt, Joß dektinaj mahena oß kestena, tscherena na plutshisáj Telnen, oß brhükena per maha andra Phall ph’Joß na Káwari.
Stopphall jamm grunn tsatajn Vechtatáj ph’Joß, damídt hej mahena. All Joß ph’jokjhy Stoph hell sama na Phall, Stuuratáj aÿ Vechtatáj. Hatıá tshigáy Stoph har tshigáy Joß.
Kjhoskıë Stoph káwari grunn Vißk, Vapa, oß-oß, tÿo slhutschati grunn Joß vißk aÿ tsynaga na tshigáy Parját per maha tshigáy Joßklaani.

Mıepje ph’Dalhton brhükdann Ruru ende shirena aÿ krejena n’andra Shirydzhinn, sidt Tschöphol ph’soré phstokijena aÿ na dzhong jamena. Bïßtra blidann’s nejo Tropos per mahaklar hur Stoph mahena.

Joß na Thomson (1897)

Apër Dentoshi za Dalhton, nejo Impla per Joß umdaÿsdann, grunn Raziskat taz mahasedann ke Joß naj mono Mjakh nahél, a Joß awën mahena na plutshisáj Tell. Afto Joßtell harti Zuu, oß Zekuu, jamena na ni kjhöndër Phall: tsa (+) aÿ lan (-).

Andra Modushirydzhinn ph’Anglant, D. D. Thomson, uphinadann Telnen na lan Zuu na 1897 Toshi. Namáj pr’afto Telnen dekti Elıektër, Zenen, oß Zepick. Afto nejo Setro perpadann tÿo mıeqhena per tuhatara Toshi, Joß naj mon’ajnn Tjhing, a plufuck Nétoba har’s. Impla ph’Ruthërphord dekti sejena lick Pann oß Torta med tshisáj Phraÿtnen nasichtellena n’alplaß. Her, Pann harti tsa Zuu (+) a Phratnen mekiti plutshisáj Piknen med lan Zuu (-), do Elıektër.

Joß na Ruthërphord (1911)

Gjenn pluçajnn Joßtschöphol mahena, imma na 1911. Afto Raz, na jokjhy Leradzhinn ph’Thomson, Ernëßt Ruthërphord na Namáj. Soré aÿ Klaani ph’andra Shirydzhinn raziskatdann midt Alphatelnen, aÿ na Tjhid nejo Mıepje sintuajena.

N’afto Raziskatna, Alphatelnen inditena hosój Lekhti madé, mahena na Keltkat. Plaßpick schlagena n’Alphatelnen posejena aÿ za manjhë Schlagna, sekidann’ej akotál Telnen usmadann Lekhti, lick Lekhti napól jãtinee. Awën sejena apër Alphatelnen skejdann na tshigáy Strella, na jokjhy Aker. Afto zolti Nabárz per mahase, ke Joß tshisáj aÿ jinjhdzï Qalíb harti. N’afto Grunn, Ruthërphord glaÿbidann Joß harti Qalíb med tsa Zuu aÿ ertshisáj Piknen med lan Zuu gunroti oß ojogiti na Gele.

Manjhë Shirydzhinn mıeqhdann haßte n’uslova med afto nejo Tschöphol, grunn naj hell uslovadann med ende shirena Ruru, ka hur Joß dvajma mahaklarti. Her, Zuu ervichti aÿ glavna per mahase hur Joß mahena Tell na Tell.

Joß na Bor (1913)

Prhoßta ni Toshi za letßte Tschöphol, nejo pojamm, tÿo ph’Bor. Awën hajßena Pantosphall, afto nejo Mıepje potjhulla Chjerhnë ph’Danßkdzhinn Nils Bor, Leradzhinn ph’Ruthërphord. Soré mahaklardann, Zenen naj mono ojogi aÿ jamchtella midokova long Joß, a na tsatajn Krajslaj skejti. Samalick na Mjakhvelt ka gunro na Gele ph’Solh pantosiñë, Elıektër gunroti Joßqalíb na Krajs.

Rañamıepje ph’Ruthërphord yço sejena na Bor, grunn na Ruru pr’Ugoki– aÿ Zejmánjhshiry, mikava Telnen, ka na tolón Senn skejti, lasati jokjhy Phall ph’Erhöö na Phall ph’Truppu. Sidt li Joß altid lasati Erhöö, bïßtra perpenati’ej aÿ chnopütti. Kraslaj ph’Bor jana tsatajn Stuuratáj aÿ Erhöö unkáwari, Erhöö mono sadena aÿ antena li Zenen pall ajnn Krajs kará andra madé. Tont Krajslaj na tshigáy Prapatáj ph’Joßqalíb jãtı, aÿ trengti pluß Erhöö pr’ugoki Ekso madé.

Joß na Schrhödingër (1926)

Long Ößtrhajchlant ph’Toshi 1926, Ervin Schrhödingër brhükdann Laßkushiry per mahaklar Udatschi per phina tsatajn Plaßpick ph’Elıektër long Joçiñë. Nagvír, Laßkuphraß mahena nasór naj mahase tsatajn Plaß, a Kjhymo ph’Udatschi med tshigáy Bitú na tshigáy Plaß, per meki doko Elıektër tjhabýn jãtı.

Apër Toshi z’afto, andra Shirydzhinn, Dzschejmz Tschadwick, phinadann andra Joßtell med nill Zuu hajßena Neÿtrik. Vechtatáj akoté samati Protik aÿ tatsyti long Joßqalíb awën. Li vißk Mıepje ph’hej rjoho, sadati nejo Tschöphol per Joß, na Namáj ph’Qvantum-Joßtschöphol. Afto ende brhükena imma, tsynagena na plubraa Phstozma tsyj Qvantumruru aÿ Kcaku.

Stophtumám

Da se Stophtumám.

Tshigáy Joß jana tshigáy Stoph, sidt jamzolti jokjhy Tropos pr’anta Parját nahéj. Na manjhë Toshi, nill tsatajn Tropos jamena, oß prhoßta manjhë tshigáy Tropos brhükena na tshigáy Shirydzhinn. Na Toshi 1869, Shirydzhinn long Russlant, Dimitri Mendëlıév, phinadann jokjhy Mÿerm na Joß, do mahadann’s Tumám pr’anta Parját n’alting, imma hajßena Stophtumám.

Afto Tumám tscherena na Tschopma (tatsy) aÿ Senn (ilta), ajnns na Namáj phy “Klaani” aÿ nis na “Razsenn”. Joß oß Stoph long sama Klaani har samalick Impla, grunn Zenen long letßtekso Joßkrajs all sama. Parját ph’Stoph grunn Joßlaßku ph’hej, tÿo k’Atáj Protik long Qalíb jamm. Ljeva kará Migi madé, Joßlaßku aÿ Vechtatáj rupne. Tont Senn meki nejo Joßkrajs, jamena n’Ekso ph’Joß aÿ pludzhong Atáj ph’Erhöö.

Long Stophtumám awën seki Kabán per tshigáy Phall ph’Stoph, jamm Jerkat, Hanjerkat, aÿ Jerkatnaj. Afto trek Kabándaj dekti awën tscherena na plutshisáj Baksynen.

Stophtumám

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

IX

X

XI