Brukdjin:Alb

Vikoli kara
Revision as of 13:57, 23 f’Śüksumuai 2022 by Alb (tsuihanu | contribs) (Kakudan punkt oba pitka mitzam)
Jump to navigation Jump to search

Ja alzhin, umme alb, un vonashirutroposzhin au un tulladan vjossa diskord server made 2 ergomuai 2022 de sejena zeriso fu jan Misali. Sintwadag fu un 25 pranmuai 1998 au un italilant kara de un hanu italjossa au xiru awen anglossa, fransossa, au apàr espanhossa au chonkwossa, au deki fshto ander glossa hanujena na italilant.

Grun eins glossa fu un italjossa, zam brukena na un na vjossa apàr italjossalik, men jam awen ander zam au tabun jammir plus mit kawarizam.

Hanutro

Mitzam tumam
Tropos↓ Plas→ Rjogholepa Lepahammas Hammas Alveol Hinaalveol Alveolkrysha Hinakrysha Gorla
Fal→ Yttenkoi Koilik Yttenkoi Koilik Yttenkoi Koilik Yttenkoi Koilik Yttenkoi Koilik Yttenkoi Luftlik Koilik Yttenkoi Luftlik Koilik Yttenkoi
Hana m (ɱ)1 (n̪)2 n (n̄ʲ)3 ɲ4 ŋ
Bamba p b (t)5 (d)6 (t̠)7 (d̠)8 (cʲ)9 (cʰʲ)10 (ɟʲ)11 k kh ɡ
Bambadefendo t͡s4 d͡z4 t̠͡ʃ d̠͡ʒ c͡ɕ ɟ͡ʑ
S-lik fendo s z ʃ4 ʒ ɕ
Nai S-lik fendo ɸ f v θ (çʲ)12 x ɣ h
Sebjazamnen w j (w)13
Flanka Sebjazamnen (l̪)2 l (l̄ʲ)3 ʎ4 (ʟ)14
R-lik zam r15
Cik ᵑǀ

1[ɱ] mono hanujena koske jam [f] os [v] za <n>.

2[n̪] au [l̪] mono hanujena koske jam [t̪] os [d̪] za <n> au <l>.

3[n̄ʲ] au [l̄ʲ] mono hanujena koske jam [t̠͡ʃ] os [d̠͡ʒ] za <n> au <l>.

4[ɲ], [t͡s], [d͡z], [ʃ] au [ʎ] altid pitka koske mellan sebjazam.

5[t] mono hanujena na owari fu silba de pitka [t͡s].

6[d] mono hanujena na owari fu silba de pitka [d͡z].

7[t̠] mono hanujena na owari fu silba de pitka [t̠ʃ].

8[d̠] mono hanujena na owari fu silba de pitka [d̠͡ʒ].

9[cʲ] mono hanujena koske jam [j] za <k>.

10[cʰʲ] mono hanujena koske jam [i] za <gk>.

11[ɟʲ] mono hanujena koske jam [j] za <g>.

12[çʲ] mono hanujena koske jam [j] za <h>.

13ibengakiraini grun ni plas hanujena, da se rjogholepa sebjazamnen.

14[ʟ] mono hanujena koske jam [ɡ] os [k] de hina sebjazam za <l>.

15nai deki hanu [r] au nai xiru na zettai ka R-lik zam brukena na un, de afto prosta simper tropos per kaku.

Pitkasma fu mitzam

Al mitzam deki pitka os hobit koske mellan sebjazam ekso:

  • [ɲ], [t͡s], [d͡z], [ʃ] au [ʎ] altid pitka koske mellan sebjazam;
  • [ŋ], [z], [ʒ], [j], [w], [ᵑǀ] altid hobit.

Pitka mitzam sama silba haukjena na mitzam za silba owarjena na sama mitzam (nai luftlik koske pitka luftlik mitzam) per al mitzam ekso bambadefendo doko pitka mitzam sama silba haukjena na mitzam za silba owarjena na sama bamba fu tuo bambadefendo.

Sebjazam tumam
Haukisma↓ Plas→ Fura Mellan Hina
Fal→ Yttenkrais Kraislik Yttenkrais Kraislik
Kinjena i(ː)1 y(ː)1 u(ː)1
Hankinjena e(ː)1 o(ː)1
Han ø̞(ː)1 (ɘ)2
Hanaukjena (ɛ)3 ɔ(ː)1,3
Haukjena a(ː)1

1al sebjazam pitka koske na asobena haukjena silba nai letste fu kotoba.

2[ɘ] mono hanujena per perpa haste mitzamklani.

3[ɛ] au [ɔ(ː)] mono hanujena na asobena silba. Li asob nai der na festako, de bli [e] au [o].

Kakutro

Alfakrun

Kirain brukena na un: Aa, Àà, Bb, Cc, Dd, Ee, Éé, Èè, Ff, Gg, Hh, Ii, Ìì, Ïï, Jj, Kk, Ll, Mm, Nn, Oo, Óó, Òò, Œœ, Pp, Rr, Ss, Tt, Uu, Vv, Ww, Xx, Yy, Zz.

<a> hanujena [a(ː)] (os [ã] na silba owarjena mit hana mitzam).

<à> hanujena [a(ː)] (os [ã] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<b> hanujena [b].

<c> hanujena [ᵑǀ] na sebja; chigau zam koske <ch>.

<d> hanujena [d̪] (os [d̠] koske de <zh>) na sebja; chigau zam koske <dx>.

<e> hanujena [e(ː)] (os [ẽ] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na nai asobena silba, os na asobena silba li: haukjena, os owarjena mit <n> de bamba mitzam, os koske de [j] os [w], os owarjena mit <r> au kotoba ein silba; hanujena [ɛ] (os [ɛ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) al andertid.

<é> hanujena [e(ː)] (os [ẽ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<è> hanujena [ɛ] (os [ɛ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma os fu haukisma fu sebjazam.

<f> hanujena [f].

<g> hanujena [ɡ] (os [ɟʲ] koske de <j>, os [ɡ̟] koske de fura sebjazam nai [a]) na sebja; chigau zam koske <gh> os <gk>.

<h> hanujena [h] (os [çʲ] koske de <j>) na sebja; chigau zam koske <gh>, <jh>, <lh>, <kh>, <nh>, <ph>, <sh>, os <zh>.

<i> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam) na sebja; hanujena [j] za <a>, <e>, <o>, os <u>.

<ì> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<ï> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono za <a>, <e>, <o>, os <u>.

<j> hanujena [j] au mono brukena de sebjazam; chigau zam koske <jh>.

<k> hanujena [k] (os [cʲ] koske de <j>, os [k̟] koske de fura sebjazam nai [a]) na sebja; chigau zam koske <gk> os <kh>.

<l> hanujena [l] (os [l̪] koske de <d> os <t>, os [l̄ʲ] koske de <ch> os <zh>, os [ʟ] koske de <g> os <k> de hina sebjazam); chigau zam koske <lh>.

<m> hanujena [m].

<n> hanujena [n] (os [ɱ] koske de <f> os <v>, os [n̪] koske de <d> os <t>, os [n̄ʲ] koske de <ch> os <zh>, os [ɲ] koske de <gj> os <kj>, os [ŋ] koske de <g>, <gh>, <k> os <kh>) na sebja; chigau zam koske <nh> os <nn>.

<o> hanujena [ɔ(ː)] (os [ɔ̃(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na asobena silba; hanujena [o] (os [õ] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na nai asobena silba os na owari fu kotoba ka ein silba.

<ó> hanujena [o(ː)] (os [o(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam) au mono brukena na asobena silba ka perpa ruru fu hakisma fu sebjazam.

<ò> hanujena [ɔ(ː)] (os [ɔ̃(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam) au mono brukena na asobena silba ka perpa ruru fu haukisma fu sebjazam.

<œ> hanujena [ø̞(ː)] (os [ø̞̃(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam).

<p> hanujena [p] na sebja; chigau zam koske <ph>.

<r> nai na zettai xirujena hanutro, chigau R-lik zam mit chigau kirain akote au dekiti awen mitzamklani jokutid.

<s> hanujena [s] koske de yttenkoi mitzam, za al mitzam, de sebjazam na hadzhi fu kotoba; hanujena [z] de koilik mitzam au mellan sebjazam; chigau zam koske <sh> os <ts>.

<t> hanujena [t̪] (os [t̠] koske de <ch>); chigau zam koske , <ts> os <tx>.

<u> hanujena [u(ː)] (os [ũ(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam) na sebja; hanujena [w] za <a>, <e>, <i>, os <o>.

<v> hanujena [v].

<w> hanujena [w] au mono brukena de sebjazam.

<x> hanujena [ɕ] na sebja; chigau zam koske <dx>] os <tx>.

<y> hanujena [y(ː)] (os [ỹ(ː)] na silba owarjena mit hana mitzam).

<z> hanujena [z] na owari fu kotoba; hanujena [d.d͡z] mellan sebjazam; hanujena [d͡z] al andertid; chigau zam koske <zh>.

Kirainklani

<ch> hanujena [t̠͡ʃ].

<dx> hanujena [ɟ͡ʑ].

<gh> hanujena [ɣ].

<gk> hanujena [kh] (os [cʰʲ] koske de <i>).

<jh> hanujiena [ʒ].

<kh> hanujena [x].

<lh> hanujena [ʎ] na hadzhi fu kotoba; hanujena [ʎ.ʎ] mellan sebjazam.

<nh> hanujena [ɲ] na hadzhi fu kotoba; hanujena [ɲ.ɲ] mellan sebjazam.

<nn> hanujena [n.n] mellan sebjazam; hanujena [ŋ] al andertid.

<ph> hanujena [ɸ].

<sh> hanujena [ʃ.ʃ] mellan sebjazam; hanujena [ʃ] al andertid.

<th> hanujena [θ].

<ts> hanujena [t.t͡s] mellan sebjazam; hanujena [t͡s] al andertid.

<tx> hanujena [c͡ɕ].

<zh> hanujena [d̠͡ʒ].

Pitka mitzam

Pitka mitzam (mono per mitzam nai altid pitka) kakudan mit:

  • ni sama kotoba per ein kirain zam;
  • ni sama kotoba fu eins kotoba fu kirainklani de nis kotoba kirainklani per al kirainklani ekso <ch> au <zh>;
  • <tch> au <dzh> per [t̠.t̠͡ʃ] au [d̠.d̠͡ʒ].

Kirainklani na festako

Na festako deki jam neo kirainklani ka nai har oba, afto kirainklani hanujena akote altid lik na sebja ekso:

  • koilik bamba de yttenkoi bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au luftlik;
  • yttenkoi bamba de koilik bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au koilik;
  • yttenkoi bamba de luftlik bamba sama plas os luftlik bamba de bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au luftlik.