Brukdjin:Alb

Ja aldyìn, un alb, un vonacirutroposdyìn, tulladàn vjossa diskord server made 2 ergomuai 2022 de sejena zeriso fu jan Misali au blidàn Viossadjin 29 suksumuai 2022. Una sintwadàg 25 pranmuai 1998 au un italilànt kara de anu italjossa au ciru awen anglossa, fṛañsossa au apàr espanyossa au tyonkwossa, au deki fsyto anderei glossa anena loň italilant.

Una mama glossa italjossa, de zam fu una vjossa apàr italjossalìk, men jam awen anderei zam au tabùn jammìr plus mit kawarizàm.

Anutro

Mitzam tumam

Tropos↓	Plas→	Rjogholepa				Lepaammas		Ammas					Àlveol			Inaàlveol			Glossafura krüsya				Paljatsi		Deinakrüsya			Inakrüsya			Glòssanen		Ňani	Gorla
	Fal→	Üttenkoi		Koilìk		Üttenkoi	Koilìk	Üttenkoi			Koilìk		Üttenkoi	Koilìk		Üttenkoi		Koilìk	Üttenkoi		Koilìk		Üttenkoi	Koilìk	Üttenkoi		Koilìk	Üttenkoi		Koilìk	Üttenkoi	Koilìk	Üttenkoi	Üttenkoi
		Snano	Luftlìk	Snano	Luftlìk	Snano	Snano	Snano	Paljatsilìk	Ňanilìk	Snano	Paljatsilìk	Snano	Snano	Ňanilìk	Snano	Luftlìk	Snano	Snano	Ňanilìk	Snano	Ňanilìk	Snano	Snano	Snano	Luftlìk	Snano	Snano	Luftlìk	Snano	Snano	Snano	Snano	Snano
Ana				m			(ɱ)1				(n̪)2			n				(n̄ʲ)3						ɲ4						ŋ
Bamba		p	ph	b	bʱ			t̪	t̪ʲ	t̪ˤ	d̪	(d̪ʲ)5	(t)6	(d)7		(t̠)8		(d̠)9					(c)10	(ɟ)11	(k̟)12	(k̟ʰ)13	(ɡ̟)14	k	kh	ɡ	q			ʔ
Fendo		ɸ				f	v	θ															(ç)15					x		ɣ			(ħ)16
Bambadefendo		p͡ɸ
S-lik fendo													s	z		ʃ4		ʒ			ʐ		ɕ
S-lik bambadefendo													t͡s4	d͡z4		t̠͡ʃ	t̠͡ʃh	d̠͡ʒ	ʈ͡ʂ	ʈ͡ʂˤ	ɖ͡ʐ		c͡ɕ	ɟ͡ʑ
Flanka Sebjazamnen											(l̪)2			l	lˤ			(l̄ʲ)3			(ɭ)17	(ɭˤ)18		ʎ4
Flanka fendo													ɬ
Sebjazamnen				w																				j						(w)19
R-lik pozàm				ⱱ̟
R-lik raszàm				(ʙ)20																												ʀ
Cik								ǀ					ǃ͡¡

¹[ɱ] mono anena koske jam [f] os [v] za ⟨n⟩.

²[n̪] au [l̪] mono anena koske jam [t̪] os [d̪] za ⟨n⟩ au ⟨l⟩.

³[n̄ʲ] au [l̄ʲ] mono anena koske jam [t̠͡ʃ] os [d̠͡ʒ] za ⟨n⟩ au ⟨l⟩.

⁴[ɲ], [t͡s], [d͡z], [ʃ] au [ʎ] altid pitka koske mellan sebjazàm.

⁵[d̪ʲ] mono anena koske jam [j] za ⟨d⟩.

⁶[t] mono anena na owari fu silba de pitka [t͡s].

⁷[d] mono anena na owari fu silba de pitka [d͡z].

⁸[t̠] mono anena na owari fu silba de pitka [t̠ʃ].

⁹[d̠] mono anena na owari fu silba de pitka [d̠͡ʒ].

¹⁰[c] mono anena koske jam [j] za ⟨k⟩.

¹¹[ɟ] mono anena koske jam [j] za ⟨g⟩.

¹²[k̟] mono anena koske jam fura sebjazàm za ⟨k⟩.

¹³[k̟ʰ] mono anena koske jam fura sebjazàm za ⟨kḥ⟩.

¹⁴[ɡ̟] mono anena koske jam fura sebjazàm za ⟨g⟩.

¹⁵[ç] mono anena koske jam [j] za ⟨h⟩.

¹⁶[ħ] mono anena koske ⟨h⟩ na owari fu silba.

¹⁷[ɭ] mono anena koske jam [k] os [ɡ] de ⟨l⟩.

¹⁸[ɭˤ] mono anena koske jam [k] os [ɡ] de ⟨lq⟩.

¹⁹ibengakiraini grun ni plas pr afto zam; da se rjogholepa sebjazamnen.

²⁰[ʙ] anena jokutìd koske jam [p] os [b] de ⟨r⟩.

Pitkasma fu mitzam

Mitzam deki pitka os obit au koske pitka, kirain fu to zam (eins kirain na kirainklani) kakena ni raz, men [ɲ], [t͡s], [d͡z], [ʃ] au [ʎ] altid pitka koske mellan sebjazam.

Pitka mitzam sama silba aukjena na mitzam za silba owarjena na sama mitzam na snano fal au mono bamba per bambadefendo.

Sebjazàm tumam

Aukatai↓	Plas→	Fura		Mellan	Ina
	Fal→	Üttenkrais	Kraiṣlik	Üttenkrais	Kraiṣlik
Kinjena		i(ː)1	y(ː)1		u(ː)1
Akote kinjena		ɪ
Ankinjena		e(ː)1			o(ː)1
An			ø̞(ː)1	ɘ
Anaukjena		ɛ(ː)1,3			ɔ(ː)1,3
Akote aukjena		æ
Aukjena				ä(ː)1

¹al sebjazàm pitka koske na asobena aukjena silba nai owaris fu kotoba.

³[ɛ(ː)] au [ɔ(ː)] mono anena na asobena silba. Li asob nai der na festako, de bli [e] au [o].

Kakutro

Alfakrun

Kirain brukena na un: Aa, Àà, Bb, Cc, Çç, Dd, Ee, Éé, Èè, Ff, Gg, Hh, Ii, Ìì, Ïï, Jj, Kk, Ll, Mm, Nn, Oo, Óó, Òò, Œœ, Pp, Qq, Rr, Ss, Tt, Uu, Vv, Ww, Xx, Yy, Zz.

<a> hanujena [a(ː)] (os [ã] na silba owarjena mit hana mitzam).

<à> hanujena [a(ː)] (os [ã] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<b> hanujena [b]; chigau zam koske <bp>.

<c> hanujena [ǀ]; chigau zam koske <cc>, <ch>, os <cq>.

<ç> hanujena [s] au mono brukena mellan sebjazam os de koilik mitzam.

<d> hanujena [d̪] (os [d̠] koske de <zh>); chigau zam koske <dx> os <dt>.

<e> hanujena [e(ː)] (os [ẽ] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na nai asobena silba, os na asobena silba li: haukjena, os owarjena mit <n> os <m> de bamba mitzam, os koske de [j] os [w], os owarjena mit <r> au kotoba ein silba; hanujena [ɛ] (os [ɛ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) al andertid.

<é> hanujena [e(ː)] (os [ẽ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<è> hanujena [ɛ] (os [ɛ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma os fu haukisma fu sebjazam.

<f> hanujena [f].

<g> hanujena [ɡ] (os [ɟʲ] koske de <j>, os [ɡ̟] koske de fura sebjazam nai [a]); chigau zam koske <gh> os <gk>.

<h> hanujena [h] (os [çʲ] koske de <j>); chigau zam koske <gh>, <hh>, <jh>, <lh>, <kh>, <nh>, <ph>, <sh>, os <zh>.

<i> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam); hanujena [j] za <a>, <e>,<o>, os <u>.

<ì> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono koske na asobena silba ka perpa ruru fu asobasma.

<ï> hanujena [i(ː)] (os [ĩ] na silba owarjena mit hana mitzam) au brukena mono za <a>, <e>,<o>, os <u>.

<j> hanujena [j] au mono brukena de sebjazam; chigau zam koske <jh> os <jj>.

<k> hanujena [k] (os [cʲ] koske de <j>, os [k̟] koske de fura sebjazam nai [a]); chigau zam koske <gk> os <kh>.

<l> hanujena [l] (os [l̪] koske de <d> os <t>, os [l̄ʲ] koske de <ch> os <zh>, os [ʟ] koske de <g> os <k> de hina sebjazam); chigau zam koske <lh>, <lq>.

<m> hanujena [m].

<n> hanujena [n] (os [ɱ] koske de <f> os <v>, os [n̪] koske de <d> os <t>, os [n̄ʲ] koske de <ch> os <zh>, os [ɲ] koske de [[#G|<gj> os <kj>, os [ŋ] koske de <g>, <gh>, <k> os [[#Kh|<kh>); chigau zam koske <nh> os <nn>.

<o> hanujena [ɔ(ː)] (os [ɔ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na asobena silba; hanujena [o] (os [õ] na silba owarjena mit hana mitzam) koske na nai asobena silba os na owari fu kotoba ka ein silba.

<ó> hanujena [o(ː)] (os [õ] na silba owarjena mit hana mitzam) au mono brukena na asobena silba ka perpa ruru fu hakisma fu sebjazam.

<ò> hanujena [ɔ(ː)] (os [ɔ̃] na silba owarjena mit hana mitzam) au mono brukena na asobena silba ka perpa ruru fu haukisma fu sebjazam.

<œ> hanujena [ø̞(ː)] (os [ø̞̃] na silba owarjena mit hana mitzam).

<p> hanujena [p]; chigau zam koske <bp> os <ph>.

<q> hanujena [ʔ]; chigau zam koske <cq>, <lq>.

<r> nai na zettai xirujena hanutro, chigau R-lik zam mit chigau kirain akote au dekiti awen mitzamklani jokutid.

<s> hanujena [s] koske de yttenkoi mitzam, za al mitzam, de sebjazam na hadzhi fu kotoba; hanujena [z] de koilik mitzam au mellan sebjazam; chigau zam koske <sh> os <ts>.

<t> hanujena [t̪] (os [t̠] koske de <ch>); chigau zam koske <dt>, <ts> os <tx>.

<u> hanujena [u(ː)] (os [ũ] na silba owarjena mit hana mitzam); hanujena [w] za <a>, <e>,<i>, os <o>.

<v> hanujena [v].

<w> hanujena [w] au mono brukena de sebjazam.

<x> hanujena [ɕ]; chigau zam koske <dx>] os <tx>.

<y> hanujena [y(ː)] (os [ỹ] na silba owarjena mit hana mitzam).

<z> hanujena [z] na owari fu kotoba; hanujena [d.d͡z] mellan sebjazam; hanujena [d͡z] al andertid; chigau zam koske <zh>.

Kirainklani

<bp> hanujena [p^h].

<cc> hanujena [ǃ͡¡].

<cq> hanujena [ʔ].

<ch> hanujena [t̠͡ʃ].

<dt> hanujena [t̪^h].

<dx> hanujena [ɟ͡ʑ].

<gh> hanujena [ɣ].

<gk> hanujena [k^h] (os [cʰʲ] koske de <i>).

<hh> hanujena [ħ].

<jh> hanujiena [ʒ].

<jj> hanujena [ʝ].

<kh> hanujena [x].

<lh> hanujena [ʎ] na hadzhi fu kotoba; hanujena [ʎ.ʎ] mellan sebjazam.

<lq> hanujena [lˤ].

<nh> hanujena [ɲ] na hadzhi fu kotoba; hanujena [ɲ.ɲ] mellan sebjazam.

<nn> hanujena [n.n] mellan sebjazam; hanujena [ŋ] al andertid.

<ph> hanujena [ɸ].

<sh> hanujena [ʃ.ʃ] mellan sebjazam; hanujena [ʃ] al andertid.

<th> hanujena [θ].

<ts> hanujena [t.t͡s] mellan sebjazam; hanujena [t͡s] al andertid.

<tx> hanujena [c͡ɕ].

<zh> hanujena [d̠͡ʒ].

Pitka mitzam

Pitka mitzam (mono per mitzam nai altid pitka) kakudan mit:

• ni sama kotoba per ein kirain zam;
• ni sama kotoba fu eins kotoba fu kirainklani de nis kotoba kirainklani per al kirainklani ekso [t̠͡ʃ] au [d̠͡ʒ];
• <tch> au <dzh> per [t̠.t̠͡ʃ] au [d̠.d̠͡ʒ].

Kirainklani na festako

Na festako deki jam neo kirainklani ka nai har oba, afto kirainklani hanujena akote altid lik na sebja ekso:

• koilik bamba de yttenkoi bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au luftlik;
• yttenkoi bamba de koilik bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au koilik;
• yttenkoi bamba de luftlik bamba sama plas os luftlik bamba de bamba sama plas hanujena sama plas men pitka au luftlik.