Difference between revisions of "Faerie"

Vikoli kara
Jump to navigation Jump to search
ć (Kaku plus na chigaukun)
No edit summary
Line 1: Line 1:
Faerie stuur namae per tropos fu dua, kun, au qi fu pashuun. Faeriedjin pashuun ka chigau ka mietta veltklaani.
'''Faerie''' os '''feri''' os '''MORAKA''' (mieszaju, onnazaju, rjozaju, alzaju, kwarikun, andr) — stuur namae per tropos fu dua, kun, au qi fu pashuun je. Faeriedjin chigau ka glavna miettana fu veltklaani.


== Flakka fu Faerie ==
== Imi ==
=== Simpel Flakka ===
 
=== Mieszaju au onnazaju (samakunzaju) ===
'''Mieszaju''' imi mies ka zaju andr mies au '''onnazaju''' imi onna ka zaju andr onna. Afto awen haisajena « faerie / feri », hoćaa MORAKA haisajena na to.
 
=== Rjozaju au Alzaju ===
'''Rjozaju''' au '''Alzaju''' xar apar ćigau imi na ćigaudźin. Mängesejena imi fu rjodźin je paś ka zaju ni os plu kun au deki pluzaju ein kun na andr. Na afto imi, alzaju ti paś ka zaju al kun, kun egal je.
 
=== Kwarikun ===
'''Kwarikun''' imi paś ka netopakun ćigau śćalkun. Imi je, kun fu netopatel (netopakun) ćigau ka vilena na hjerne (śćalkun). Sjakunviha mänge kokrojena na kwarikundźin, men nai altiid.
 
Na tatoeba, paś ka xar mies netopatel (kar) au sejena mies na andrdźin mietta sor zolnai xar kar au zolnai sejena mies. Sor mietta sor zol onna, men netopa uslovanai. Sor je kwarikundźin au sor kokro sjakunviha.


Jam awen '''andrkun'''. Imi paś ka nai mies au awen nai onna. Lapsikun fu andrkun je utenkun. '''Utenkundźin''' kokro sor xarnai kun nagvir.


== Flakka fu Faerie ==
=== Viossajena Flakka ===
=== Viossajena Flakka ===
Jam inne ker fu al afto flakka jam riso fu viossa.
Jam inne ker fu al afto flakka jam riso fu viossa.

Revision as of 07:25, 10 f’Biiramuai 2022

Faerie os feri os MORAKA (mieszaju, onnazaju, rjozaju, alzaju, kwarikun, andr) — stuur namae per tropos fu dua, kun, au qi fu pashuun je. Faeriedjin chigau ka glavna miettana fu veltklaani.

Imi

Mieszaju au onnazaju (samakunzaju)

Mieszaju imi mies ka zaju andr mies au onnazaju imi onna ka zaju andr onna. Afto awen haisajena « faerie / feri », hoćaa MORAKA haisajena na to.

Rjozaju au Alzaju

Rjozaju au Alzaju xar apar ćigau imi na ćigaudźin. Mängesejena imi fu rjodźin je paś ka zaju ni os plu kun au deki pluzaju ein kun na andr. Na afto imi, alzaju ti paś ka zaju al kun, kun egal je.

Kwarikun

Kwarikun imi paś ka netopakun ćigau śćalkun. Imi je, kun fu netopatel (netopakun) ćigau ka vilena na hjerne (śćalkun). Sjakunviha mänge kokrojena na kwarikundźin, men nai altiid.

Na tatoeba, paś ka xar mies netopatel (kar) au sejena mies na andrdźin mietta sor zolnai xar kar au zolnai sejena mies. Sor mietta sor zol onna, men netopa uslovanai. Sor je kwarikundźin au sor kokro sjakunviha.

Jam awen andrkun. Imi paś ka nai mies au awen nai onna. Lapsikun fu andrkun je utenkun. Utenkundźin kokro sor xarnai kun nagvir.

Flakka fu Faerie

Viossajena Flakka

Jam inne ker fu al afto flakka jam riso fu viossa.