Joß
Joß letßtetshisáj Tell ka maha all Phall ph'Stoph. Harja tshisáj Qalíb mahena na Protik aÿ Neÿtrik krajsena med stuur Kjhymo ph'Zenen oß Elıektër ka vals na Gele. Akotál Vechtatáj jamm na Qalíb, grunn Elıektër matshisáj aÿ licht, hatıá li mavichti per hur Joß tsynaga aÿ Zevirta skej.
All trej Telnen har tshigáy Zuu: Protik tsa (+), Elıektër lan (-), aÿ Neÿtrik nill Zuu har. Catáj ph'Protik long Joßqalíb edare Phall ph'Stoph. Laßku ph'Elıektër meki Zuu ph'Joß, hur tsynagenati n'andra Joß per maha Joßnojto aÿ andra Impla per tÿo Stoph.
Danvimi
Ende na Gamtjhid Perschún razsukha aÿ mahaklarskatdann hur Velt aÿ Stoph mahena. Svinnurdzhinn razmıeqh long Hellenlant, hanydann’ej akoté na 500 DN, k’all Stoph mahena na jokjhy ertshisáj aÿ untscherkijena Telnen, tack tshisáj ka naj sekijena na Me ph’midareva. Naklár n’áçoko Tjhid Joß pharzakijenanaj, pravda aÿ gvir Nabárz per mahase k’jãti’ej nagvír prhoßta nill jamena. Perschún pluleradann aÿ nasidann Stoph na tshigáy Klaani n’Impla ph’hej, awën tuvat káwari Stoph ajnn kará andra madé per sada pluçatschorena Jerkat aÿ Tajkastoph k’antati sophnaj Vona, naklár tÿo niltid poslhutschena. Na 1800 ZN, gvir shirytrolick hazhidann, manjhë Tschöphol umdaÿs aÿ hiras-wiras Phstozma ph’vi pluklar aÿ plutsát blijena. Most shiry’v natsát ka Joß jamm aÿ mahaklarki, brhükja Modushiry aÿ Stophshiry, hur alting dvajma. Hatıá dzhongdaj Sedvajma bamjónjhena, ka kjoka vi se Riso, doko mon’ajnn Joß tatsy.
Gamtjhid
Mıepje ph’Joß lick Tell ph’Stoph sintuadann na gamdaj Tjhid, naj na pharza oß sena, a na Razmıeqhna ph’Mıeqhdzhinn. Madzhinn ende shiry Hellenlant Rÿitlant per vichti aÿ glavna Svinnurdzhinn, der manjhë Shirazma rupnena aÿ immawën brhükena. Mıeqhdzhinn mahadann ajnns Mıepje per Shirytro, Jewaldtro, Isjzschu, aÿ manjhë andra Tell ph’Shakáj aÿ Klupáÿ ph’vi.
_(50691165646).jpg)
Hanyki jokjhy ph’ajnns Mıepje ph’Joß ubidrena na ni Shirydzhinn, dare hajßena Dimokrit aÿ Ljukip na Chjakytoshi 500 DN njhoro. Hej mıeqhdann tsyj k’slhutschati li tscher jokjhyting raz aÿ raz gjenn aÿ gjenn. Naklár zolti jamm jokjhy ka tscherkinajti, jokjhy ertshisáj Stophja plutshisáj n’alting aÿ hell sekinajena na snano Me. N’afto Tjhing Namáj antena, ti Joß. Na Tschöphol ph’hej, Joß sophnaj, káwarikinaj, tscherkinaj, perpanaj aÿ jamena na manjhé tshigáy Phall aÿ Stuuratáj per maha tshigáy Phall ph’Stoph, grunn Bãÿ zolti tshigáy Joß na Jerkat aÿ rjoho tshigáyti n’Iskıë awën. Na Mjetta ph’hej, li vißk tshigáy Joßphall na tshigáy Tropos, tshigáy Stoph sadenati, aÿ komsá alting mahenaki. Hatıá li shiry’v imma, k’afto Mıepje naj hell pravda, soré tack vichti per rupnena ph’Shirazma, natsát Stophshiry. Najáng nejo Laj aÿ Strella mahena per Shirydzhinn ph’Miráj.
Stophkvar
Perschún vildann sada nejo aÿ pluvichti Stoph, brhükja Lÿozhi, Jerkatshiry, aÿ Tajka awën. Djzschelha ph’Stophkvar, oß Stoph-Káwari, gha snano Jerkat lick Raÿtakat aÿ maha Keltkat jetı, komsá sadena pluçaschorena Stoph per maha Lek aÿ ende razsukha jokjhy Tropos per gena Tajkajshi. Tajkajshi káwarikti mikava na mikava aÿ hatıá brhükenati per maha Vonajskıë, jokjhy iskıëlick Stoph k’antati sophnaj Vona aÿ rephormati all Bjurki. Naklár Stophkvar pluß lick Tajka aÿ naj Shirytro, med Raña na Phikvıeri. Obvól phick aÿ yço, phtedi Raziskat aÿ Razsukha Schall ph’Perschún rupnedann.
Kjere Rañastoph ph’Gamhellenshiry jamena, nahéj alting mahena na jokjhy Vißk ph’Ter, Iskıë, Hono, aÿ Lupht. Awën apër hanydann jokjhy gos Stoph jamena na Namáj ph’Schall oß Aßmi, afto mahati Tschello aÿ Ávara, doko Mjakhvelt ojogi. Stophkvar brhükdann afto Stopphall aÿ mahadann ende pluß, na Tátoba, Jerkat aÿ Shjo sejena lick Stopphall awën. Ende hell tshigáy na Shirytro ph’Immadag ka meki pluß na Chjaky tshigáy Stopphall.
Joßtschöphol
Na tjhulla jokjhy 1700 aÿ 1800 Toshi, Phstozma ph’Joß plushirytrolick. Tschöphol imma pluklar aÿ mahena grunn Shirylaj aÿ Raziskat, naj na Glaÿbi aÿ Tabmıeqh. Shirydzhinn lick Robërt Bojll, Antÿán Lavÿasjé, aÿ Joßëph Prißtli mahadann ajnns Raziskat Stophshiry tsyjte. Awën, go glavna Tschöphol pojamena bides Toshi, hazhi na Dalhton, antjhulla na Thomson, Ruthërphord, Bor, aÿ Schrhödingër. Imma afto hanena n’Ówari ende brhükena, dariñë mahaklar Joß mahena na vecht Qalíb ph’Protik aÿ Neÿtrik na Mellan ph’Kjhymo doko Zenen oß Elıektër ojogi aÿ razgunro. Mahaklar pr’all hej jana tjhullas Punkt.
Joß na Dalthon (1803)
...
Joß na Thomson (1897)
...
Joß na Ruthërphord (1911)
...
Joß na Bor (1913)
...
Joß na Schrhödingër (1926)
...
Most
[K'slhutsch immamost]