Kot (na latinossa felidae) ein famidai fu shøtnamdyr, fal fu ke vomijena. Kot tabun vomikot (na latinossa Felis catus; tuohe ke vona inne/nakrais fu huomi mit pashun) os agrokot.

Vomikot

 
Chigau tip fu vomikot

Vomikot tte duajena na pashuun per ergo au panpizma. Na ergo, sore napaksu apu vras mysh au andr viljenanai dyr na vomi au nunchang. Na panpizma, kot auen kawai au deki straihelena na pashun, ke apu hjernezdorva auen asmi. He mange svinnr au pushoi na sjal, de apartid haaste festa inne huomi. Grun afto, mange pashun ainlat kot fsebja han-inne-han-ekso huomi, men li obapushoi afto, ti blideki hanagro kot.

Hanagro kot tte vona para pashun, men nai mit. Nasnjano he vomikot ainlatjena ekso huomi, os lapsi fu tak. Hanagro kot rasshkoi na miplasva viljena. Tabun hoidu os krig pashun au andr dyr. Napaksu li sintuadeki, mieskot plus kriglik au plasjewaldlik, au pissajit na tumam vomia, da-na antaa ikedai nioi per pashun. Li onnakot obapushoi rassintua, ishaika ti blideki na fuglara au andra agrodyr ke namena os vrasena na he kot, au ishaika na pashun ke vona na sama plas mit. Grun sintuadeki kot tak ishaikalik, jam tropos na dyrjewalddjin nake he posaada kot, de knsintuayze (tsam webo os jaitsobma) au antaa zdorvapuang per zihazma, de surykantaa derkara fynnena os prosto hok na vomikot.

Agro kot

Afto tel fu lehtia treng plus shirushtoff.
Bite antaa plus mahklar, os plus tatoeba, de andrdjin dekiti plusbra brukjena.

 
Gdhendterr Kot
 
Kotdai mama au lapsi

Agro kot (tato arje/vajlpus, njaul) tte deki jam na mange chigau fal au storatai. Tatoeba, letstechiisai agrokot (sejena gdhendterr kot na migi) mellan .9Tgram au 1.6Tg na vehtatai, .3m na pitkatai; au letstestor kotdai Pathera Tigris (auen sejena) deki para 300 raz plus veht (~300Tg).