Kotobanen

Vikoli kara
Jump to navigation Jump to search

Kotobanen, ke auen haisa festako, tshisai zam os kotoba ka nasijena hadji os owari fu andr kotoba per grun kawari os plus imifusore.

-a

  1. Naşeņa na tingko sama "fu (tingko)"
  2. Wodoxossa Kara: Ni ting. Ejn kot, ni kota

-ara

  1. Wodoxossa Kara: Tri os plu ting. Ejn kot, ni kota, tri/kjere/go (auau) kotara

al-, apar-, ma-, takk-

Imi lasku os aparliik. Deki brukena al fal fu kotoba.

al-

  1. Imi sebja

apar-

  1. Imi sebja

ma-

  1. Hobit per mange
  2. Samaimi takk

takk-

  1. Imi sebja

-anża/-anža

  1. Seeņa/Xuureņa na tak.

-atai

-atai

  1. Lasku os atai fu jokuting, kawari suruko os likko osos tingko made

Ba-

  1. Suru cetaj na uaruj/bjoze/kuşipa tropos.
  2. Vil suru uaruj andrżin made.

beng-

beng-

  1. Owaridan, men gjenhadjiima

-dai, -nen

Snjano brukena tingko per, men deki al fal fu kotoba.

-dai

  1. stuur. Deki auen imi takk, zhong, os many.

-nen

  1. tshisai. Deki auen imi kawaji os vauva.

-dan, -ima, -mirai

Snjano brukena suruko per. Al imi sebja.

-djin, -lant

-djin

  1. Per <likko>djin: pashuun ka imijena na <likko>
  2. Per <suruko>djin: pashuun ka suru <suruko>
  3. Per <tingko>djin: pashuun ka ije <tingko>
  4. Per <namae>djin: plushoefli hanutropos fu <namae>

-lant

  1. Aparliikimi na -djin, men per lant au plas au nai pashuun.

-(j)ena

Aparaltiid brukena per suruko.

-jena

  1. Kawari dlabdelna fu fras. Tatoeba, li "du nam ringo", "ringo namena na du". Deki bruk liik -jena os simpel -ena, mikavaa ergo plusbraa per kotoba.

er-

er-

  1. Imi "Un afto ting suru altiid" os "afto ting suru shinu made" os "afto ting MANGE TAKK" osos

ej-

  1. Magje klaani fu ting.

fan-, blin-

Knhoefli festako.

  1. Imi "takk" os "mange mange"

-fu-, -no-

Snjano brukena tingko per, men deki al fal fu kotoba

f- / -fu- / -v-

  1. Brukjena per hanu jokuting har andr jokuting. Tatoeba, ringofuun imi "afto ringo ka un har"

-no-

  1. Samaimi fujena. Tatoeba, unno ringo imi "afto ringo ka un har"

-fşa

  1. Antaasor bistrazma os kalaplik asmi na suruko.

gjen-

gjen-

  1. Imi "afto ting suru andr raz"

-htella

  1. Biistra slucha
  2. Mahklaar ka joku kawari
  3. Apaartid suru, andrtid surunaj.
  4. Xiras rupne/suru/kavari bidjes tid.
  5. Samalik Po-

-ka

  1. (na Luna) mah surukto bli likkto os vazkakto (awenhaisa tingkto). Li « A suru B », A ti suruka au B ti surujenaka.

    « (j)enaka » deki hobitöze na « (j)enka »

    Tatoeba
    • Nam: A nam B
    A ti namka
    B ti namenaka.
    A deki namka paś (paś ka nam) au B deki namenaka ringo (ringo ka namena).
    « Namenaka ringo » awen deki simpel « namena ringo ».
  2. (fu Jan) joc ce
    rœœ + -carœœca ("joc ce rœœ")
    cola + -cacolaca ("joc ce cola")
    daremena + -cadaremenaca ("joc ce daremena")
    sjcolanje + -casjcolanjeca ("joc ce inje sjcola")

-kara, -made

surumirai afto

kn-

kn-

  1. kunder

lestse-

Snjano brukena liikko per.

lestse-

  1. Lestse<kotoba> imi plus na <kotoba> na al andr ting

-liik, -sama

Imi sebja

-na

  1. Ejn raz fu suru
  2. Maxa suruko na tingo.

-nai

-nai

  1. Per liikko, imi "nai afto ting"
  2. Per suruko, imi "un (suru) nai afto ting"
  3. Per tingko, deki imi "un harnai afto ting"
  4. Per tingko, deki imi "tuo ting ije nai afto ting"
  5. Per al, deki imi "kunder ting"

oba-/ob-/o-, unna-

Snjano brukena liikko per.

oba-

  1. sama kotoba oba
  2. plus na ka du vil

ob-/o-

  1. hobittro sama imi "oba" au "oba-"

unna-

  1. Sama kotoba unna
  2. Minus na ka du vil

po-

po-

  1. Imi "ende suru afto ting" os "owari suru afto ting"

raz-

Mange brukena per suruko, men glaubi auen andr fal fu kotoba raz-

  1. Imi "suru afto ting mange mange tiid"

rm-

rm-

  1. Suru rjogho made

-s

Nasijena laskukotoba.

-s

  1. Imi ka plas parjaad inne -- li du einsplas bistrajalakadan, du bistrajalaka plus na al andr. Li du nisplas, ein pashuun plus bistra na du, auau.

-ti

ti-

  1. Per ting ka glaubi slucha, os deki slucha, os du mieima tsui, osos.

-tro

  1. Sama tropos na hobit.

-tsa, -lon

-tsa

  1. Imi "un vil du ka har afto ting". Tatoeba braanakhtsa imi "un vil du ka har braa nakht" auau.

-lon

  1. Kundr -tsa -- "un vil afto ting sluchanai".

u-

  1. Ting k sļuċa os sureņa na jokżin uʔn iskat na şuçu.
    • TTB: "Tùo paş usaadasor gelt."
  2. Suru na jokutel tinga jokugruun.
    • TTB: "Uaukiun huomi." (Na gvir, Auki dvjera cetaj men aukinaj hel huomi.)

wa- / ua-

  1. Hobittro samaimi waruj / uaruj", çigau imi ke "Ba-", sureņa uʔn uarujvil na surużin.

ze-

Brukena per snjano tingko

ze-

  1. Imi ting ka dvaibma os kompju inne, ting ka zeus mahajena. Zeuskara.

-zma

Mah likko, surko, au tinyko "miepielik" made. Tatoeba: Koske du vapa, vapazma jam na du.


Festako Ålanta

Hażifesta

Ktobanen Imi TTB
Ala- Sama "Çel" (mejanlant: "siniplas")
An- Sama ktoba “made”, auen brukeņa sama “pr” na imi fu “gruun” Anantaaun du gavat
(na Luna) Dankje anopetaddã. (Dankje per du dan opeta un)
Ar- Sama ktoba “kara” Arsaadaun ringo du
At- Ting şirueņanaj, znakomanaj. Konen anantaasor bajazma. Alantko "At" apaar çigau. Janso afto marje atidauunzma.
Ata- Sama "Hono"
En- Sama imauen/mawe, “ende” kara Kolafşadanun ksk enlesedanun afto liva.
Ftedi- Tidko: brukeņa miʔ -dan/-mir, “Pjitkatid de/za”lik asmi

Çigau ke Mejanlant ktoba “Ftedi”

Ftedikakumirun plubraa tatoeba.
Ha- Sama ktoba “Hażi”, Hażi suru ting Haļerasor vjossa, sor ņożin.
Moşt- Tidko: brukeņa miʔ -dan/-mir, “apaarfun os şo de/za”lik asmi

Çigau ke Mejanlant ktoba “Moşt”

Moşthuskjemirun, mjeʔmsun apaar.
Ng- Sama Po- men razhażi au razjameʔ itidi suruna Işajka razsluçadanhej men huomi ngmxeņa.
Tam- “Na catajn sama v”. Sama Alantko “Tam”. Tamsẅadanhej na vjetka, vuul baumņe.
senmikrisoni.png
Taz- Tidko: brukeņa miʔ -dan/-mir, “apaardjikan os dag de/za”lik asmi

Çigau ke Mejanlant ktoba “Taz”

Tazhanudansor ka sļuċadan, men vasuvi.

Ouarifesta

Ktobanen Imi TTB
-acwa Ting mjeʔeņa/şireņa catajn gruunoļ.

"-anża" na mejanlant samalik.

Seun şleg arilkcsor çel, smujacwa ekso huomi.
-ci Obmagje suru Namcidanun au janun ruoro ima.
-gwa Şuçu asobtel, ka lectevikti paş/ting ifrasi. Ungwa pokakudan lehti.
-iş Ni (os plu) ting rmryrhej Iltaun obaiş bett.
Basuiş.png
-k(i) Sama "deki" Sekiun paş mado bidjes.
-m(u)s Sama "mus" Şkeksmsvi enżothuomi!
-oc/-oze "Mxa suru" Vasuun, da un kari huskjeocdu!
-oļ Brukfal, bruk (ting) ansuru Ringun mik una kari denuaoļ.
-pe Lagomnaj suru Ļerapeun na klaar, helfştonajun nilting.
-sa Na gvirnaj, men pluhjernelik hanu. Perpasadu kjer una. (Naj gvir, simpr tisun.)

Perpadu kjer una. (Kjer una perpeņa na gvir, şinuun.)

-sl / -zol Sama "zol" Idauunax! Kolasldu.
-to Sama "baum" (Seeņa prosta iktobai Sinilisażina anmxeņa. Klaarnajsor li festakoti os raņati.)

Bengafesta

Ktobanen Imi TTB
i-...-i Ting helkrajseņa. Aļflanka, oba au uʔna Hengikaban imejanteli netopaʔa.

Furidanhej gelt heja kari iteri.

tatoebariso.png