89
edits
Difference between revisions of "Sovjet Klani"
Jump to navigation
Jump to search
→Danvimi: plus š
(→Danvimi: plus š) |
|||
| Line 31: | Line 31: | ||
Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši. | Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|270x270pks|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši. | ||
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Markspra RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. | Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Markspra RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. | ||
Neo lant, mit Vladimir Lenin per Kunik, | |||