Difference between revisions of "Sovjet Klani"

Jump to navigation Jump to search

Sovjet Klani (view source)

Revision as of 14:38, 15 April 2025

45 bytes added ,  15 April 2025
no edit summary
(reforma)
No edit summary
Tags: Visual edit Mobile edit Mobile web edit
 
(2 intermediate revisions by one other user not shown)
Line 29: Line 29:
* Mange peršunn dekidannai lejsa
* Mange peršunn dekidannai lejsa


Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai Doičossalyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
Mange ergodžin au agrodžin dan bozedai gruun afto, ''St. Petersburgpolis'' (haissajena ''Petrogradpolis'' na afto tyd, gruun Kunik Nikolai miettadan ka "St. Petersburgpolis" samdanjena plusdai [[Doičossa]]<nowiki/>lyk) dan atamapolis au mange peršunn iskaat na perpa Rossno Kuniklant au vras Kunik Nikolai II. Apaar peršunn au jewaldklani, totoba ''Koine Jinkrig Klani'' (KJ) ka jitdan bamba. [[Zeting:Lenin in 1920.jpg|мини|205x205px|''Vladimir Lenin, 1920 t.'']]'''Vladimir Iljič Lenin''' (vintua namaj: ''Vladimir Iljič Uljanov'') dan Russdžin ''Koineharpra'' au ''Markspra''. Vintua sore inne Simbirsk, Rossno Kuniklant. Vladimir Lenin dan inne '''Russno Koine Pašhanupra Ergo Klani''' (RKPEK) rjoho mit Josif Stalin au ''Lev Trotskij'' inne 1903 t. Men, Lev Trotskij dan inne ''Menšivik'' tel f'klani au Stalin au Lenin dan inne ''Bolševik'' tel f'klani. Bolševik dan plus boze au kawarivildai plusna Menšivik. Lenin duadan ''jinkrigno koineharpra'' ruuru miraityd lantšinu vu brur v'Lenin inne 1887 t. Inne 1897 t. Lenin mahškojeksodanjena made Šušenskojepolis inne Sibirpol gruun sore vildan peršunn na maha jinkrig naviha Kunik au sore tasdan inne Sibirpol par 3 toši.
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
[[Zeting:19191107-lenin second anniversary october revolution moscow.jpg|мини|224x224px|Lenin, Trotskij, au ''Kamenjov'' imaje nis bradag f'Biramuai Jinkrig. ]]
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.
Mirai mahškojekso, sore škojdan made Veist na Europapol, doko bli sore miepiedžindai inne Marksprano RKPEK. Miraityd Jinkrig v'1905 t. humbadan, sore inonodan 1s Veltkrig bli ergodžin jinkrig inne al f'Europapol. Sore miettadan afto jamti gruun sore dan Markspra au miettadan, ka Europapol bli Koineharpra plas. Miraityd ''Biramuai Jinkrig'' v'1917 t. kešidan Kunik Nikolai II au mahadan hej Hobitlant, Lenin škoj suruk made Rosslant au mahadan fraz "Al džong per Sovjetdžin". Sore dan Kunikdžin f'Bolševikno Hobittmuai Jinkrig v'1917 t. mit Lev Trotskij per Kunikdžin f'''Roš Krigklani''. Lenin vildan Russno Hobitlant na spara. Na 7s Šahmuai 1917 t. Bolševikno ''Roš'' ''Avanadžin'' škojkriginnedan inne ''Talvi Plas'' inne Petrogradpolis, eskudan al Hobitlantno kunik au Lenin hanudan ka da al džong ima bli Sovjetno. Inne eins tel f'Biramuai Jinkrig, ka har krig inne Petrogradpolis, naidžin širu.
Line 44: Line 44:
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.
'''Roš Atsior''' mahadanjena gruun Lenin naivildan kjundurdžin inne lant f'sore au inne klani f'sore. Inne afto tyd, lant naihaissadan "Klani vu Sovjet Koineharpra Lant", lant haissadan mono "Russno Koineharpra Sebjamiettalant Sovjet Lant" (gjenhaissadan na 1936 t. na "Russno Sovjet Sebjamiettalant Koineharpra Lant") au afto neo au koineharpra Rosslant.


Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "Internatsijonal" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan ''Sovjet Reforma f'Kirain f'Russossa'' au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.  
Bi 1917 t. pu 1922 t. Lenin sadadan plus Lant (Belaruslant, Ukrajinlant, Viakaukalant (Sakartlant, Hajastanilant au Azerbajšanlant), au plus čisai lant) au mahadan Klani vu Sovjet Koineharpra Lant mit Vladimir Lenin par kunik. Lid f'sore dan "[[Internatsijonal]]" bi 1922 t. pu 1944 t. Inne 1918 t. RSSKL mahadan [[Reforma f'Kirain f'Russossa|Sovjet Reforma f'Kirain f'Russossa]] au keste apaar kirain lyk і, ѣ (jat), ѳ (fita) au ѵ (ižitsa). Afto reforma au plusbra škola mahadan mange paš deki na lesa au šrift.  


Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.
Koske ''Lenin šinudan'' na 21s Neomuai 1924 t. inne Gorki, bli Josif Stalin kunik f'Sovjet Klani. Sore mahadan ''5 Toši Skalli'' koske sore mahadan bistra tvaimbadae au koineagro (Russossa: ''колхо́з'') ka mahadan geltširu stuur men mahadan nainamšinudai bi 1930 t. pu 1933 t. ka vras mange miljon paš. Stalin awen mahadan ''Gulag''.
Mis
35

edits

Retrieved from "https://vikoli.org/Tsatain:MobileDiff/6031...6431"

Navigation menu