Difference between revisions of "Kofe"
ć (→Moka au espresso: klarzma) Tags: Mobile edit Mobile web edit |
ć (parjad fu risora) |
||
| Line 5: | Line 5: | ||
=== Glug === | === Glug === | ||
Jam mange fal fu kofe na glug. Napaksu, | Jam mange fal fu kofe na glug. Napaksu, kofe gotovjena mit bidestropos (mit rjetpaperi, na espresso, auau). Na bidstropos tte, per gotovøze kofe, treng ishke au treng piera raz-hammasena na san made. Ruuru per bidestropos je to-ke ishke bidesti piesan, eksobidraja smak, farge, au kafetun fu kofe. Nasnjano, ishke brukena je vapa, au bides bi apar fun, de piesan keshitena. Ale, jam andra tropos nake kofesan kola inne samui os ruumvapa ishke bi dag os ni dag, snjano na Ameriklant. | ||
Na bidstropos tte, per gotovøze kofe, treng ishke au treng piera raz-hammasena na san. Ruuru per | |||
===== Pipobides ===== | ===== Pipobides ===== | ||
[[File:Pourover using a cupping brewer at NOLA, Peckham, London (50661427221).jpg|thumb|Pipobides ergo na mellan. Oba kafe-piesan nasidena vapa ishke. Ishke bides bi joku fun rjetpaperi na pipo, au spada na klingje made - blitaz glug 'kafé/kófe' | [[File:Pourover using a cupping brewer at NOLA, Peckham, London (50661427221).jpg|thumb|Pipobides ergo na mellan. Oba kafe-piesan nasidena vapa ishke. Ishke bides bi joku fun rjetpaperi na pipo, au spada na klingje made - blitaz glug 'kafé/kófe']]Na pipobides, jam pipo oba joku klingje os klingjedai, doko nasidena piesan. Letstesimpel, vapa ishke pulap na pipo, de bides piesan, de bides rjetpaperi au spada innemade klingje.[[File:Coffee Moka.JPG|thumb|Kofe na moka|tumam]] | ||
===== Moka au espresso ===== | ===== Moka au espresso ===== | ||
Kofe na moka (tak haissa grun polis Mokha na Jemenlant; chigau mokachino, espresoglug mit shoki) au espresso tte, bruk vapa ishkekumo per baj ishke bides piesan. Piesan per afto fal fo kofea tte, plushosoi ke tuo brukena na pipobides, tak per maha hengizma. Koske hengizma bradjong, ishke (na kumo os na ishke) bidesttella piesan au sintua kofe. | Kofe na moka (tak haissa grun polis Mokha na Jemenlant; chigau mokachino, espresoglug mit shoki) au espresso tte, bruk vapa ishkekumo per baj ishke bides piesan. Piesan per afto fal fo kofea tte, plushosoi ke tuo brukena na pipobides, tak per maha hengizma. Koske hengizma bradjong, ishke (na kumo os na ishke) bidesttella piesan au sintua kofe. | ||
====== Espressoglug ====== | |||
* Njuukofe – espresso mit en klingjetai nju, vapøzena mit ishkekumo au luft bahengijena, na-ke luftmjahnenara bli razviskena. Na ameriklant, mangetid glug mit sokkeri os joffal fu mjalt-su, | |||
* Mokachino – sama njuukofe, a mit joku fal fu shoki, tato shokimjalt. | |||
* Han-han, cherjena – sama njuukofe, a mit samatai njua au espresoa (1:1). | |||
==== Samuikola ==== | ==== Samuikola ==== | ||
Li bruk samui ishke, deki nosi inne badjeldai made, nake piesan kola hel dag – na owari fu 24 djikan jam samuikola-kofe. | Li bruk samui ishke, deki nosi inne badjeldai made, nake piesan kola hel dag – na owari fu 24 djikan jam samuikola-kofe. | ||
Latest revision as of 02:56, 17 f’Ergomuai 2023
Kófe (os kafé) tte – gideki ruti, os pie fu afta rutia, os glug mahena mit afta pie, os farge fu afta gluga. Kafé auen dekiti plas doko hok kofe, a "kofe" tabun plusgosoi na imi.
Ruti
Kafé urupne plusbra para mellankrais fu veltmjah, au bra vona naletste doko vapa au mokri na luft. Letstemange nunchang jam na mellan-amerika landdai, na pinuno maredai, au na nord fu afrika. Jam ni letsteshirena fami, tte "arabica" au "robusta". Tuo ens letstebrukena per gotovøze glug na bidestropos (se da 'glug'), au tuo nis plus brukena per djotrena-bystra kofe.
Glug
Jam mange fal fu kofe na glug. Napaksu, kofe gotovjena mit bidestropos (mit rjetpaperi, na espresso, auau). Na bidstropos tte, per gotovøze kofe, treng ishke au treng piera raz-hammasena na san made. Ruuru per bidestropos je to-ke ishke bidesti piesan, eksobidraja smak, farge, au kafetun fu kofe. Nasnjano, ishke brukena je vapa, au bides bi apar fun, de piesan keshitena. Ale, jam andra tropos nake kofesan kola inne samui os ruumvapa ishke bi dag os ni dag, snjano na Ameriklant.
Pipobides
.jpg)
Na pipobides, jam pipo oba joku klingje os klingjedai, doko nasidena piesan. Letstesimpel, vapa ishke pulap na pipo, de bides piesan, de bides rjetpaperi au spada innemade klingje.
Moka au espresso
Kofe na moka (tak haissa grun polis Mokha na Jemenlant; chigau mokachino, espresoglug mit shoki) au espresso tte, bruk vapa ishkekumo per baj ishke bides piesan. Piesan per afto fal fo kofea tte, plushosoi ke tuo brukena na pipobides, tak per maha hengizma. Koske hengizma bradjong, ishke (na kumo os na ishke) bidesttella piesan au sintua kofe.
Espressoglug
- Njuukofe – espresso mit en klingjetai nju, vapøzena mit ishkekumo au luft bahengijena, na-ke luftmjahnenara bli razviskena. Na ameriklant, mangetid glug mit sokkeri os joffal fu mjalt-su,
- Mokachino – sama njuukofe, a mit joku fal fu shoki, tato shokimjalt.
- Han-han, cherjena – sama njuukofe, a mit samatai njua au espresoa (1:1).
Samuikola
Li bruk samui ishke, deki nosi inne badjeldai made, nake piesan kola hel dag – na owari fu 24 djikan jam samuikola-kofe.